Sredozemski otok, ki bi se po svoji raznolikosti in ohranjenosti narave povsem enakovredno lahko kosal s Slovenijo, je priljubljena destinacija predvsem ljudi, ki ljubijo naravo, čistočo, mir in toplo sonce. Sama sem Korziko obiskala dvakrat in vem, da niti slučajno ni bilo zadnjič. Majhen otok, a kljub temu toliko velik, da bi človek potreboval en mesec za površen ogled celotnega otoka. Najlepši je južni del, povsem edinstven je hribovit osrednji del, zelo barvit in raznolik pa zahodni del.

POT DO KORZIKE

Na Korziko vozi več ladijskih družb, vendar sta najbolj znani in seveda tudi najbolj ugodni Moby Lines in Corsica Ferries. Karte se da kupiti preko interneta s plačilnimi karticami ali na AMZS poslovalnici na Dunajski. Cena vozovnice je že nekaj let približno enaka – dve osebi, en avto v obe smeri 120 Evrov. Za pesjanarja zaračunajo dodatnih 15 EUR v eno smer, kar je sicer enako kot za osebo.
Trajekti vozijo iz Livorna, to je pristanišče na zahodni obali škornja, od Ljubljane oddaljeno 570 kilometrov od Trzina oziroma Ljubljane. Do Livorna pelje vseskozi avtocesta in od Trsta do Livorna stane 23 Evrov. Vsake 30 do 40 kilometrov imajo zelo urejena počivališča, kjer gremo lahko na stranišče, psičke se lahko razhodi po travi, lahko pa tudi kupimo kaj za osvežiti. Sama imava navado se ustaviti približno na dve uri, da si malo pretegneva noge. Ob zmerni vožnji – nekje med 110 in 130 km/h pridemo v Livorno v slabih šestih urah.
Trajekti vozijo ob različnih urah, odvisno od družbe, ure odhodov so ob 8-ih in 9-ih zjutraj, ob 12-ih in 13-ih, ob 15:30, 18-ih, 20:30 in pa ob 01:30 zjutraj. Midva sva prvič plula ob 8-ih zjutraj, pa moram reči, da je bilo kar naporno, saj je potrebno voziti ponoči. Drugič sva se odločila, da v obe smeri potujeva ponoči. Od doma sva štartala dopoldan, prispela v Livorno okoli sedme ure zvečer. No okoli devete ure je izgledalo približno takole:
Vožnja s trajektom traja štiri ure, če pluješ podnevi in pet ur, če pluješ ponoči. Tako, da če greš z nočnim trajektom, prideš v Bastijo (pristanišče na Korziki) okoli ene ure zjutraj. V Bastiji imajo na voljo parkirišča, ki so za ograjo v pristanišču, kjer je dovolj prostora, da na ležalniku ali na armafleksu prespiš do jutra. Imajo tudi prostore v katerih so urejeni WC-ji, tuši in umivalniki. Tako da se človek lahko v miru umije. V primeru dežja imajo tudiklimatizirane prostore, kjer lahko počakaš do jutra oziroma na trajekt.

Sicer je znak, da je samo za 30 minut, vendar te ne bo nihče spodil.

PRVA DESTINACIJA BONIFACCIO
Bonifaccio leži na skrajnem jugu Korzike in ob sončnem vremenu se od tam vidi Sardinijo.
Samo kampiranje prav v mestu ne bi priporočala, saj je mesto težko dobiti in tudi kamp sredi mesta vsaj meni ni ravno všeč. Midva sva se odločila za kamp Campo di Liccia, ki je od Bonifaccia oddaljen približno 4 km. Kamp sprejme pesjanarje in sicer brezplačno. V kampu je kar dosti sence, bazen za hitro ohladitev. Trgovine so v mestu. Kamp nima svoje plaže, so pa v oddaljenosti nekaj kilometrov v vse smeri prekrasne plaže. Na nekaterih si lahko izboriš svoj zaliv. V večernih urah je idealen sprehod po starem mestu Boniffaciu, ki je znan tudi pod imenom Osje gnezdo. Iz spodnjih slik bo razvidno tudi zakaj. V mestu je veliko trgovinic, restavracij, tržnica, cerkev za ogled in pristanišče, kjer se oči lahko napasejo na prelepih jahtah.

V okolici kampa je veliko pešpoti, teren je ravno prav razgiban.
Kamp Campo di Liccia – najin šotor

Pogled iz mesta Bonifaccia na pečine na drugi strani
Bonifaccio oziroma Osje gnezdo

DESTINACIJA ŠTEVILKA DVE – PROPRIANO
Propriano je starejše mesto, ki leži na jugu Korzike. Mesto samo po sebi ni nič posebnega in tudi manjše od Bonifaccia. Ima pa v bližnji okolici ogromno lepih plaž in manjših hribčkov za izlete. Pot do Propriana poteka nekaj časa ob obali, potem pa se počasi vzpne proti mestecu Sartene. Ljubko mestece, v katerem pa se nisva utegnila ustaviti. Moj fant ima pač nujo, da je dopust ob morju. Malo izven Propriana v smeri proti Ajaccio (glavno mesto Korzike) je nekaj kampov, ki so malo dražji kot v Bonifacciu, vendar urejeni z dosti sence.

Terasasti kamp v Proprianu

V tem kampu so bile ob šotorih tudi pipe z vodo, tako da je ni bilo treba za vsako kuho nositi iz kopalnice.

Plaža v bližini Propriana

TRETJA DESTINACIJA PORTO VECCHIO
Pot naju je potem vodila nazaj mimo Bonifaccia do mesta Porto Vecchio. To je malo večje mesto, ki premore tudi nekaj pravih shoping centrov (tudi s trgovino za pesjanarje ).
Kampov v okolici tega mesta je veliko, eden tudi prav v mestu, vendar sva se sama odločila za kamp v mestecu Santa Lucia de Porto Vecchio in sicer Pinarello. Kamp je zelo prostoren, psi zaželjeni – v tem kampu sem srečala najlepšo argentinsko dogo do danes, je tudi bazen.

Plaža Cala Rosa

Plaža, ki je od kampa oddaljena 5 minut

Značilnost številka 1 – korziški prašički

Značilnost številka 2 – letala, ki gasijo gorečo pokrajino

DESTINACIJA ŠTEVILKA ŠTIRI – SANT FLOURENT – ILLE ROUSSE – CALVI

Za zadnje štiri dni najinega potepanja sva se odločila iti pogledati še severno zahodni konec otoka. Pot naju je vodila nazaj po vzhodni obali do Bastije.

Na poti do Bastije se pelješ skozi dve malo večji mesti in sicer Alerio in Conco. Večina popotnikov je mnenja, da se tu ne splača ustavljati, saj tudi plaže niso tako raznolike.
Malo pred centrom Bastije je potrebno zaviti levo, da kreneš proti zalivu Sant Flourenta. To je majhno pristaniško mestece, ki je znano po svojem obzidju in cerkvi. V večernih urah se v mesto pripeljejo z jahtami snobovske srenje, restavracije so polne ljudi, prav tako ulice. Mesto, kjer je na voljo največ spominkov in tudi po najugodnejših cenah se dobijo.
Sant Flourent je tudi izhodišče za raziskovanje Cap Corsa oziroma skrajnega severnega polotoka Korzike. Sama ga še nisem videla, je pa baje zelo neobljuden in turistično nerazvit konec Korzike. Tudi hribovje v okolici je mamljivo.
V Sant Flourentu je kar nekaj kampov, midva sva izbrala kamp Acqua Dolce. Izbrala sva ga zaradi veliko sence, lepih straniščnih prostorov in izredno ugodne cene. Za dve osebi, avto in šotor sva plačala smešnih 11 Evrov na dan. Tudi psi so dobrodošli, prav en simpatičen njufko je bil istočasno gost.
Kamp je od mest oddaljen 20 minut hoje po mivki ob morju.

Hribovje v okolici Sant Flourenta
Korzika slovi po odličnih vinih
Okolica Sant Flourenta – gospa, ki je imela tri pse s seboj – sta bila z možem prav posrečena

Slik iz Ille Rousseja in Calvija žal nimam v elektronski obliki, sta pa to mesta, ki sta od Sant Flourenta oddaljena 40 oziroma 70 kilometrov. Ležita na vzhodni obali, ki je znan po tem, da je tam največ mladih. Ille Rousse je majhen kraj, kjer ni kampov in se ga torej splača obiskati kar iz Sant Flourenta. Znan je po plažah z belo mivko in turkizno barvo morja. Človek se kar ne more nagledati.
Calvi pa je kar veliko mesto, s številnimi kampi, ki pa so v avgustu zelo polni. Plaže so po večini iz mivke, razen pri mestu, kjer so skalnate. Tudi cene kampov so v tem mestu najdražje na vsem otoku.

DESTINACIJA ŠTEVILKA PET AJACCIO

Ajaccio je glavno mesto Korzike, rojstni kraj Napoleona in res veliko mesto. V njem se splača ustaviti za kak dan, da si pogledaš muzej pomorstva in pa seveda Napoleonovo grobnico. Plaž je zelo malo, kampa pa le dva. Za kakšen dan več se splača ustaviti v 12 kilometrov oddaljenem mestu Porticcio, ki je raj predvsem za surferje. V mestu je urejen kamp, zraven velika trgovina z živili, nekaj samotnih plaž poleg zelo polne glavne plaže.
V kolikor niste ravno navdušeni nad surfanjem, potem vam bo več kot dan oziroma dva tu preveč.

KAMPI

Cene kampov so glede na francoski standard in v primerjavi s sosednjo Hrvaško zelo ugodne. Cena za dve osebi, šotor in vozilo se giblje nekje od 11 do 19 Evrov na noč. Dodatno je mogoče vzeti seveda tudi elektriko. Obstajajo tudi dražji kampi. Pesjanarji so brez problema dobrodošli v kampih in tudi nikjer nisem zasledila, da bi bilo za psa potrebno kaj plačati. Pravilo je seveda, da za svojim psom počistiš, kar gre obiskovalcem odlično od rok. Tudi mesta in plaže so čiste, pa je kar veliko štirinožcev videti.
Večina kampov je senčnih in tudi v najhujši sezoni se najde kak prostor v senci, kamor ga lahko postaviš.
Ponoči ni možno voziti po kampu in tudi v večini je potrebno nekje od polnoči naprej paziti, da nismo preglasni. Kampi so osvetljeni, voda je v večini brezplačno topla, v nekaterih kampih je potrebno kupiti žeton za toplo vodo, ki stane pol Evra.
Obširen seznam kampov dobite na internetni strani www.campingfrance.com, v veliko primerih je priložen tudi cenik. Veliko informacij se dobi tudi v vodnikih.

TRGOVINE IN RESTAVRACIJE

Na Korziki imajo v malo večjih mestih trgovske centre, kjer se hrana in pijača dobi po cenah, ki so enake cenam v naših trgovinah. V kolikor ne znate francosko je dobro poznati vrste mesa ali imeti žepni slovar s seboj, ker je ponudba res raznolika. Najbolj boste najbrž pogrešali pošten hlebec kruha, saj boste v večini imeli na razpolago le njihove štručke. Tudi paštet kot jih poznamo mi, nisem zasledila.
V restavracijah se po večini ne splača jesti, ker je zelo drago. Normalen obrok za dva je takoj okoli 40 Evrov.
Aha zanimivost – po trgovinah se brez problema sprehajajo psi, kar je bilo meni sicer nenavadno sprva, ampak kot pasjeljubcu, se mi je zdelo pozitivno. Tega dve leti nazaj nisem opazila, ker takrat še nisem imela Albe in najbrž nisem bila toliko pozorna.

FINAL DESTINACIJA – PRISTANIŠČE BASTIA

Po dveh tednih vročine in sonca, je ravno na dan najinega odhoda Korziko zajelo deževje – kot bi otok jokal ob najinem odhodu – sigurno se še vrneva.

Torej, če vaš pes nima problemov z daljšimi vožnjami – okoli 6 ur in če mu ni odveč potem še 4 ure s trajektom, ter da rad ‘kampira’ potem je Korzika nedvomno priporočljiva. Tudi klima je taka, da vedno malce pihlja, senca se pa tudi najde, če je volja.

Pogled na Bastijo iz avta

Trg v središču Bastije

Avtor: Alba