Kako do tja?
Ko se pripeljemo do Bohinja, pred jezerom zavijemo desno čez most v smeri Stare fužine. Nadaljujemo pot proti Stari fužini, kjer lahko avto tudi parkiramo. Lahko pa se z avtom zapeljemo više, in sicer že v mestu tik pred mostom zavijemo levo v strm klanec. Peljemo se še kakih pet minut, nato na parkirišču pustimo avto.

Opis poti:
Imamo dve možnosti: do Slapa lahko pridemo po asfaltirani cesti, po kateri občasno pripelje tudi kakšen avto. Ta pot je sicer zelo zanimiva, saj nas na levi in desni strani obdajajo prostrani pašniki in vrhovi, vmes pa lahko srečamo tudi krave, ki se nemoteno pasejo. Vendar pa je ta pot večinoma na soncu, zato predlagam, da izberete drugo možnost. Le ta poteka ves čas ob reki Mostnici, ki je na svoji poti v dolino izklesala čudovita korita. Najprej hodimo po desnem bregu reke, gremo mimo Hudičevega mostu, nato pa se počasi spustimo čisto blizu reke. Ponekod je reka izklesala tudi do 20 metrov strmo strugo. Ko čez približno 5 minut pridemo do naslednjega mostu, lahko pot nadaljujemo po levem ali desnem bregu. Priporočam pot po levem bregu. Pot je nezahtevna in dobro označena. Večinoma poteka strmo nad reko, zato je treba paziti, da ne zdrsnemo. Na takih visokih delih je pot zavarovana z ograjo. Med potjo je večkrat možen dostop do vode, ki je zelo hladna, a ravno pravšnja, da se naš kosmatinec ohladi. Ogledamo si lahko veliko korit in pa skalo, ki se ji reče Slonček. V tako obliko jo je izklesala reka. Ves čas poti je ob vodi prijetno hladno, poleg tega pa je tudi ves čas senca. Nato pridemo do konca, kjer se poti iz levega in desnega bregu združita. Nadaljujemo v strm hrib, nato pa prispemo do prve planinske koče. Do sem je približno 1 uro in 15 minut počasne hoje. Od tu nadaljujemo pot po peščeni poti, ki nas vodi mimo travnikov in zasebnih zemljišč. Po eni uri pridemo do druge planinske koče, od te pa je samo še pet minut hoda do slapa Voje oz slapa Mostnice. Slap je izredno visok, ob njem pa je zelo hladno, tako da se lahko prijetno ohladimo. Nazaj se vračamo po isti poti. V obeh planinskih kočah imamo tudi možnost nekaj pojesti in se okrepčati.

Nevarnosti:
Zaradi ozke poti in hkrati zelo strme struge (tudi do 20 metrov) je treba na določenih predelih paziti, da mi ali naš kosmatinec ne zdrsnemo. Predvsem je treba na nevarnih delih preprečiti, da bi se kužki preveč vneto igrali, saj lahko v igri zdrsnejo daleč v reko.

Kdaj?
Primerni so večinoma kopni letni časi, zelo prijetno pa je, če se tja odpravimo poleti, ko drugje pripeka neznosna vročina, saj nas voda prijetno hladi. Priporočam obisk med tednom, saj je med vikendom obiskanost mnogo večja.

Čas hoje?
Do prve planinske koče 1 uro in 15 minut, do druge 1 uro, skupaj malo več kot dve uri v eno smer.
Opombe:
V primeru, da se z avtom pripeljemo do zgornjega parkirišča, je potrebno plačati parkirnino, ki znaša za cel dan 1000 sit. Prav tako pa je potrebno plačati prispevek za vzdrževanje poti (400 sit odrasli, 200 sit otroci)

Moje mnenje:
Opisan izlet je enkratna priložnost, da skoraj cel dan preživite v neokrnjeni naravi in v družbi svojega kosmatinca. Pot je preprosta, vmes je možen dostop do vode, tako da se lahko najbolj pogumni tudi malo ohladijo. Kuža je lahko ves čas spuščen in prosto teče naokoli. Mi smo preživeli res čudovit dan in upam, da ga boste tudi vi. Dan smo zaključili z namakanjem nog v Bohinjskem jezeru, zelo prija pa tudi kopanje.

Tekst in slike: Urša Kos (rožica)