Opis

Limbarska gora je hrib, visok 773 m, ki se dviguje nad Moravško dolino. Severno pobočje Limbarske gore je skoraj nedostopno, zelo strmo, medtem ko iz južne strani vodi na goro mnogo poti. Na vrhu stoji zgodovinsko zelo zanimiva baročna cerkev Sv. Valentina (zaščitnika romarjev in čebelarjev). Vedno znova ko pridem na Limbarsko goro me navdušuje prelep razgled, ki se razprostira na vse strani. Oči si lahko odpočijemo ob razgledu na Kamniške planine, pa tudi na Julijce, viden je celo Triglav, vse do sosednjih zasavskih in dolenjskih hribov in na Ljubljansko kotlino.

Kako do tja?
Peš lahko pridete na Limbarsko goro iz raznih smeri (Moravč, Peč, Lukovice, Blagovice, Mlinš in Trojan). Vse so lahko prehodne in dobro označene. Vrh je dostopen tudi z avtom, vendar je vsekakor večje zadovoljstvo, ko na vrh z našim kosmatincem pridemo peš. Sama največkrat dostopam iz Peč.

ZEMLJEVID

Limbarska gora je od Ljubljane oddaljena približno 30 km. Če se peljete po avtocesti iz Ljubljane proti Lukovici, je med Domžalami in Lukovico izvoz Krtina – Moravče, na katerem zavijemo iz avtoceste in pot nadaljujemo proti Moravčam. Od Moravč naprej se peljemo proti Pečam. Po kakšnih 7 km pri kažipotu Peče, zavijemo levo in pridemo v majhno vasico Peče. Tam se zapeljemo do cerkve, tam pustimo avto in pot nadaljujemo mimo gasilskega doma proti Tlačnici. Do vrha Tlačnice je dobrih 20 minut hoje. Na vrhu Tlačnice zavijemo levo in pot nadaljujemo po gozdni makadamski poti. Hoje je nato še približno 1 uro. Pot nas vodi vse do Limbarske gore.

Cerkev

Cerkev sv. Valentina na vrhu so prvotno sezidali okoli leta 1667. Ker je kmalu zaslovela kot romarska cerkev in je postala premajhna, so jo že v prvi polovici 18. stol. povečali. Gradnjo so zaupali tedaj najbolj znanemu baročnemu arhitektu Gregorju Mačku iz Ljubljane.

Valvasor piše, da so Limbarski gospodje in njihov grad dobili ime po lilijah, ki rastejo po sosednjih hribih in na Limbarski gori. Limbarskega gradu ni več, daleč naokoli pa je znana Limbarska gora s cerkvijo sv. Valentina.

Za konec…
Na vrhu nas z veseljem pozdravi majhen mešanček, psiček gospe Urankar, ki ima na vrhu Limbarske gore tudi gostilno. Nadvse prijetno je Limbarsko goro obiskati kakšno sončno nedeljo in uživati v prelepem razgledu. Seveda se lahko v gostilni tudi okrepčate in malo posedite.

Kot zanimivost vsako leto na Limbarski gori poteka tradicionalni pohod na Limbarsko goro in sicer v marcu, kjer za dan žena, vsaka ženska, dama, punca, ki pride na Limbarsko goro prejme nageljček.
Pa še pregovor za konec: ”Svet’ Valentin ‘ma ključe od korenin.”

Srečno pot in veliko lepega razgleda!

Tekst in slike: Maja (Majchy)