Zgornji stavek spada v skupino kinoloških “mitov in legend”. Še vedno, ko komu omenimo nakup rodovniškega psa je prvi odziv “ampak mi iščemo psa zase, na razstave ga ne bomo vozili”.
Res je, da na razstavah lahko sodelujejo le rodovniški psi, a je rodovnik veliko več kot le list papirja, ki ga potrebuješ za prijavo na pasjo razstavo.

Kaj sploh je rodovnik?

Rodovnik je družinsko drevo in ko kupujemo rodovniškega psa, je pomembno, da mi dobro opravimo svojo domačo nalogo.

Danes v dobi interneta je raziskovanje pasjih (in naših 😉 ) družinskih dreves veliko lažje, kot je bilo nekoč. Iz rodovnika z malo brskanja po spletu, lahko razberemo povprečno življenjsko dobo sorodnikov, ali je to le 10 let ali morda 15, raziščemo lahko dedne bolezni, epilepsijo, rakava obolenja, in druge težave, ki bi lahko vplivale na življenje našega psa.

Če kupujemo psa, ki ga želimo uporabiti za pasji šport ali delo, nam je ponovno v veliko pomoč rodovnik, saj je verjetnost, da bodo mladiči podedovali določene nagone in delovne sposobnosti večji, kot če kupujemo mladička iz morda bolj umirjenih linij.
Raziskujemo vse veje rodovnika, ne fokusiramo se le na mamo in očeta, raziščemo tudi tete, strice, prejšnja legla, v kolikor sta jih oče in mama predvidenega legla že imela, babice, dedke in njihove brate in sestre.

Več podatkov kot pridobimo večja je verjetnost, da bo naš nov družinski član točno to kar smo iskali, zdrav in vesel spremljevalec naslednjih 15 let.
A seveda tako kot vedno zraven potrebujemo še kanček sreče, pri nakupu psov brez znanega porekla, t.i. “čistokrvnih” brez rodovnika, pa je VSE prepuščeno sreči.

Pogosto se zgodi, da v oglasih zasledite “starša imata rodovnik”, mladički pa ga iz takega ali drugačnega razloga nimajo.
Za pridobitev rodovnikov za registrirano leglo ni potrebna nikakršna znanost. Oba starša morata imeti opravljene zdravstvene preglede, ki so za pasmo predpisani (in predpisani so, ker se v pasmi POGOSTO pojavljajo!), in vzrejni pregled, kjer psa izmerijo in preverijo njegovo vizualno ustreznost pasmi.

V kolikor pes tega ne opravi je to lahko zaradi večih dejavnikov:
– neopravljeni zdravstveni testi ali pes z dedno boleznijo, ki za paritev ni primeren!
– nepopoln ugriz – manjkajoče zobovje, napačen ugriz
– agresivnost, prestrašenost
In vse to lahko vaš kužek podeduje od svojih staršev. Res želite že v osnovi kužka s težavami?

Zakaj so cene rodovniških psov višje?
1. dober vzreditelj dobro opravi svojo domačo nalogo, naredi vse kar je opisano zgoraj, naredi široko raziskavo linije, ki jo bo paril.
2. opravi vse za pasmo predpisane zdravstvene teste + še kakšnega več, za bolezni, ki se pri pasmi prav tako pojavljajo, a jih pasemski klub za vzrejo ne zahteva
3. opravi DNK test, ki bo garantiral, da je vaš mladiček res potomec izbranih staršev
4. se najverjetneje odpravi na paritev v drugo državo, lahko tudi več 1000km stran, se izogne ozkemu sorodstvenemu parjenju in naredi vse, da boste dobili zdravega in tipičnega predstavnika pasme
5. za razliko od “čistokrvnih brez rodovnika”, s svojo psičko v času brejosti opravi ultrazvok, zanjo in mladičke že v času brejosti poskrbi z ustrezno, bolj bogato prehrano in vitamini.
6. mladičke ima v stanovanju ali v za to namenjeni sobi, na toplem. Porabi goro pleničnih podlog in papirja za vse lužice in kupčke, da mladički odraščajo v čistem okolju (verjemi to pride prav pri navajanju na sobno čistočo ;))
7. mladiče hrani z ustrezno, ne najcenejšo hrano, ki zagotavlja mladičkom kvaliteten razvoj kosti, vezi, in zmanjša možnost za pojav različnih prebavnih težav in alergij.
8. poskrbi za zgodnjo socializacijo, navajanje na povodec, ovratnico, kužke večkrat razglisti, cepi in čipira.
9. previdno izbere nove lastnike, saj mu je najbolj pomembno, da bodo mladički tudi od 2. meseca dalje v odličnih rokah. Da bodo cenili vso delo in neprespane noči, ki ga je on vložil v svoje leglo. Hkrati pa bo novim lastnikom na voljo celo kužkovo življenje za informacije ali morebitno pomoč.

Dejansko rodovniški mladički niso dražji, ker prejmete mladička, ki je v trenutku vstopa v vaše življenje zdrav, večkrat veterinarsko pregledan in je bilo zanj prva dva meseca maksimalno dobro poskrbljeno.

Pri nerodovniških žal pogosto dobite mačka v žaklju – mladička, ki je poln glist, ima prebavne težave ali pa zaradi pomanjkanja vitaminov težave v razvoju kosti in vezi, ki pa v trenutku nakupa še niso vidne. Prav tako obstaja točno določilo, koliko rodovniških legel letno ima lahko psička, kar poskrbi tudi za njeno okrevanje po kotitvi in kvaliteto življenja. Pri nerodovniških so psičke lahko parjene vsako gonitev, kje je zaslužek v tem primeru večji, pa si lahko izračunate sami 😉