Nemški ovčar je lep, močan in pameten pes, je zelo priljubljena pasma, pravzaprav spada med najbolj priljubljene pasme na svetu. Spada v prvo FCI skupino, kar pomeni da nemški ovčar spada pod delovne pasme psov.

Značaj
Nemški ovčar je pogumen pes, ki je vedno živahen in zvest. Zelo je zvest svojemu gospodarju in družini in je velik ljubitelj otrok, sploh pa če z njimi odrašča. Nemški ovčar je pameten in poslušen pes, zato je zelo dojemljiv za šolanje. Strpen je do drugih živali, vendar mora biti pravilno vzgojen in socializiran.
Množična reprodukcija oziroma množično razmnoževanje nemških ovčarjev je povzročila in privedla do tega, da so nekateri primerki pasme neprimerno divji ali živčni psi, kar v nekaterih primerih spremlja tudi agresivnost. Zato je potrebno mladiča nemškega ovčarja kupiti pri zanesljivem in verodostojnem vzreditelju.

Splošni videz

Glava je dokaj široka in se lepo zoži v oster gobec. Glava nemškega ovčarja mora biti v sorazmerju z velikostjo trupa. Čelo je rahlo izbočeno. Smrček mora biti črne barve.
Nemški ovčar ima močno in škarjasto zobovje. Uhlji so široki pri korenu, pokončni in obrnjeni naprej. Pri mladiču do šestega meseca starosti so uhlji lahko malce povešeni.
Oči imajo pameten, iskriv in živahen izraz in so mandljaste oblike in temne barve.

Trup nemškega ovčarja je mišičast in ima globok prsni koš ter širok, raven hrbet. Nadlahtnice in pleča so mišičasta, stegna so široka in močna. Šape so okrogle z zelo trdimi blazinicami. Rep mora segati do skočnega sklepa in je malce zakrivljen. Rep je tudi bogato odlakan in med počivanjem povešen navzdol.

Dlaka je gladka in dvojna, podlanka je zelo gosta. Zunanja dlaka je ravna, obe dlaki sta priležni. Dlaka je lahko kratka, srednje dolga ali dolga.
Barva dlake niti ni pomembna, vendar povsem beli nemški ovčarji niso preveč cenjeni. Barve dlake so lahko – osnovna črna barva z sivimi ožigi, osnovna črna barva s svetlimi rumenimi ožigi, osnovna črna barva z rdeče-rjavimi ožigi in pa osnovna črna barva z rjavimi ožigi.
Lahko pa so tudi popolnoma ali skoraj enobarvni in sicer so lahko povsem črni ali železno sivi.

Plečna višina nemškega ovčarja pri psih je od 61 – 66 cm, pri psicah pa od 56 -61 cm.

Teža naj bi bila med 35kg in 40kg, vendar lahko v realnosti pri večjih primerkih pasme, kar dosti presega ta standard.

Nega

Nega nemškega ovčarja ni zahtevna. Potrebuje redno krtačenje, ki mora biti ob menjavi dlake na lastnikovem urniku vsak dan. Češemo ga s posebnim glavnikom za odstranjevanje odmrle dlake.
Pomembno je tudi čiščenje zunanjega dela ušes.
Priporočljivo pa je prav tako, kot pri drugih pasmah, redna higiena zob oziroma redno čiščenje zob.
Kopanje na bi bila vseprej izjema kot pravilo, razen v primeru, če imamo psa v stanovanju. Če pa ga kopamo, moramo poskrbeti, da šampon dobro in temeljito speremo s psa.

Zdravje
Pri nemškem ovčarju je ena najpogostejših zdravstvenih težav displazija kolčnega sklepa. Poleg te pa so pogosti tudi sklepni artritis in očesna obolenja. Pojavijo se lahko tudi obolenja prebavnega sistema. Pasma pa je tudi nagnjena k zasuku želodca.
V starosti so najpogostejše zdravstvene težave gibal in hrbtenice, kar lahko preprečimo oziroma omilimo v mladosti in sicer z zdravo prehrano, pravilnim gibanjem ter vzdrževanjem primerne telesne teže.
V starosti je pametno psu dodajati dopolnila k hrani za krepitev sklepnih vezi in imunskega sistema, ter dopolnila k hrani za obnovo kosti.

Zgodovina
Prava zgodovina nemškega ovčarja se je pričela v 19. stoletju in sicer z konjeniškim stotnikom po imenu Max Emil Frederich von Stephanitz, ki je delal tudi v veterinarski ustanovi v Berlinu. Med delom v veterinarski ustanovi si je pridobil obsežno znanje na različnih področjih veterine. Če tega človeka ne bi bilo, tudi ne bi bilo nemškega ovčarja kot ga poznamo danes.
Vzreja nemškega ovčarja se je začela po obisku Maxa von Stephanitza pasje razstave, na kateri je kupil psa , ki mu je bil zelo všeč in je bil izgleda današnjega nemškega ovčarja.
Poimenoval ga je Horand von Grafrath in to je bil prvi registrirani predstavnik pasme nemški ovčar in oče vseh nemških ovčarjev, Max von Stephanitz pa oče pasme nemški ovčar.
Max von Stephanitz je s svojim znanjem, ki je bilo zelo obširno in bogato, selektivno pristopil k vzrejanju nemških ovčarjev. Oblikoval je standard pasme in svetoval pri paritvenih kombinacijah.
V zadnjih štiridesetih letih se je zunanjost pasme zelo spreminjala, največje razlike se da opaziti pri razstavnih primerkih pasme, ki imajo padajoči zadnji del telesa, zaradi česar niso več mnogi psi takega izgleda primerni za večje vsakodnevne napore.
Danes poznamo tako imenovano razstavno linijo nemškega ovčarja, ki ima zadnji del telesa nekoliko spuščen in padajoč in pa delovno linijo nemškega ovčarja, ki ima hrbet in zadnji del telesa dokaj raven in nespuščen.

Za kaj se ga uporablja
Nemški ovčar je bil na začetku predvsem ovčarski pes. Zaradi njegove inteligence in vsestranskih sposobnosti so ga uporabljali tudi v vojni. Zelo primeren pa je tudi za reševanje v vodi, gorah in požarih. Prav tako je primeren za psa vodnika slepih, vendar so za to delo bolj primerne psice, saj so potrpežljivejše.
Nemškega ovčarja uporabljajo tudi v policiji, ravno zaradi njegove inteligence, poguma ter poslušnosti, saj se ga da izšolati do potankosti.
Seveda pa je poleg vsega tega tudi odličen čuvaj.
Nemški ovčar svoje naloge opravlja z veseljem, navdušenjem in veliko vnemo.

Potrebe
Nemški ovčar potrebuje veliko gibanja in redne, zanimive sprehode.
Potrebuje tudi kvalitetno in zdravo hrano.
Ker so zelo učljivi jih je pametno šolati na večih področjih kinoloških tečajev šolanja, vendar nujna pa je pravilna vzgoja in socializacija.
Nemški ovčar ni primeren za na verigo, prav tako kot katerikoli predstavnik drugih pasem.
Potrebuje in obožuje družbo svojega gospodarja, zato se je potrebno z njim veliko ukvarjati in mu podariti veliko svojega prostega časa, ljubezni in topline.
Zelo zadovoljen bo z velikim vrtom, na katerem si bo v poletnih vročih dneh našel hladno senco za počivanje in v zimskih hladnih dneh zatočišče pred mrazom in dežnimi, snežnimi ter vetrovnimi vremenskimi vplivi.
Ne bo pa se pritoževal, če ga bomo imeli kar v dnevni sobi, kjer nam bo ob večerih grel noge, prav nasprotno s takim načinom življenja bo zelo zadovoljen in hvaležen, saj bo lahko ves čas v družbi svojega gospodarja, ki ga brezpogojno obožuje in varuje.

Primeren lastnik
Lastnik nemškega ovčarja mora imeti veliko časa, ki ga bo posvetil svojemu kosmatincu. Lastnik mora biti dosleden pri vzgoji in mora imeti rad dolge sprehode, ki jih bo moral imeti na vsakodnevnem redu. Se pravi, da nemški ovčar potrebuje minimalno en dolg sprehod na dan in pa seveda tudi umesne krajše. Na sprehod ga je treba peljati pa naj bo zunaj sonce, dež ali sneg, mraz ali vročina, saj vsak pes potrebuje dnevne redne sprehode, ne glede na vremenske vplive.
Nemški ovčar je primeren za družino ali posameznika, če bo le upošteval vsaj zgoraj naštete pogoje, ki so minimalni za sožitje psa s svojo okolico in lastnikom, ter kvalitetno življenje psa.

Nemški ovčar v medijih:
Nekaj nemških ovčarjev, ki so bili omenjeni oziroma znani v medijih:
Komisar Rex – v tej avstrijski nadaljevanki je glavno vlogo odigral nemški ovčar po imenu Rex.
Nemški ovčar Winks je ena od pasjih zvezd Brodwaya, ki je bil preden je postal zvezda brezdomček v zavetišču.

Nemški ovčar je odigral prisrčno vlogo policijskega psa v ameriškem filmu z naslovom K-9, kjer s svojim soigralcem Jamesom Belushijem , ki je v filmu igral njegovega policijskega partnerja, razrešujeta uganke in odkrivata tatove.

Eden najbolj znanih nemških ovčarjev vseh časov je sigurno pasji igralec in prava zvezda

Rin Tin Tin – Rinty. Igral je v velikem številu filmov ( Where the North Begins – 1923, Shadows of the North – 1923, Clash of the Wolves – 1925, A Dog of the Regiment – 1927, Tiger Rose – 1929, The Lightning Warrior – 1931…), v katerih je imel več ali manj glavne vloge. V letu 1930 je imel svoj radijski šov po imenu Wonder Dog ali po naše Čudežni pes.
Po Rin Tin Tin-u so poimenovali še veliko nemških ovčarjev, ki so nadaljevali njegovo pot v filmskih in zvezdniških vodah. Rin Tin Tin je leta 1932 umrl na Beverly Hillsu.
Več si lahko preberete in ogledate na – www.rintintin.com .

Veliko političnih osebnosti je imelo za svoje hišne ljubljence nemške ovčarje.
Nekdanji predsednik ZDA John F. Kennedy je imel nemškega ovčarja po imenu Clipper.
Prav tako je imel nemškega ovčarja nekdanji predsednik ZDA Franklin Delano Roosvelt ime mu je bilo Major.
Adolf Hitler je imel nemškega ovčarja po imenu Blondi.
Josip Broz Tito je prav tako imel nemškega ovčarja, ime mu je bilo Luks in ta je Titu tudi rešil življenje.

Viri:
knjiga Vaš pes, David Taylor
knjiga Vse o psih Gino Pugnetti

Tekst in slike: Tina (Taj)