Tibetanski mastif – Do-khyi

Izvor
Tibetanski mastif je velik, močan pes, ima srednje dolgo dlako, katerega domovina so predeli Tibeta, Nepala in indiskega Kašmira.Tibetanci pse te pasme imenujejo Do-khyi kar pomeni ‘prikljenjeni’ pes. V Nepalu in Indiji, pa jim pravijo ‘bothea’, kar pomeni psi iz tibeta. Psi, ki bolj ali manj ustrezajo tibetanskim mastifom, kot so v Evropi so kot pravijo tamkajšni obiskovalci, čuvaji bogatejših hiš, prikljenjeni na debele verige, s rdečim ovratnikom narejenim iz jakove dlake, ki se imenujejo Kekhor. V domovini tibetanskih mastifov te pse še vedno vzrejajo na visokogorskih pašnikih, tam jih imajo pastirji za čuvanje jakov, ovac in drugega imetja. Pri vzreji so hoteli dobiti močne in velike pse z instinktom za varovanje in ob želji po podobnosti s snežnim levom in sengejem, tako je nastal tibetanski mastif tak ki ga poznamo danes.

Nastanek pasme
Pasma oziroma psi, ki jih Tibetanci imenujejo do-khyi, imajo v svoji domovini že nekaj različic, to je odvisno od območja iz katerega izhajajo, saj je standardizacija pasme katero poznamo mi, Tibetancem tuja. Najbol je vidno odstopanje od molosoidnega tipa, ki je močnejše pri populaciji živeči južno od tibeta-v Neaplu in predsem Indiji. Tudi primerki, ki so bili pred dvajsetimi leti pripeljani v ZDA in Evropo, ter njihovi potomci, se med sabo razlikujejo. To lahko vidimo na rastavah, pse nežne glave, nežne konstitucije, netipične – a močne glave, ki včasih spominjajo na glavo leonberžana ali novofundlanca in podobne vrste. Po drugi strani pa je kar nekaj tibetanskih mastifov sicer tipične močne konstitucije, ki pa dosegajo le dobrih 60 cm plečne višine.

Standard
Tibetanski mastif spada po klasifikaciji FCI v 2, skupino FCI, v 2. sekcijo- molosoidi, podskupino- 2.2.-gorski tip.

Glava: Velika, ponosno nošena. Pokrita je z gosto krajšo
dlako, ki na temenu prehaja v izrazito grivo. (Predvsem pri samcih.) to
je značilnost te pasme in daje glavi tibetanskega mastifa poseben
izraz, poleg tega pa še poudari mogočnost.

Gobec: Močan, srednje dolg, kvadratičen, globok, top, nikoli koničast.

Gornji ustni: Povešeni, a ne predolgi.

Smrček: Črne barve.

Oči: Manše, ovaljne, temno rjave, dokaj narazen, precej globoko vstavljena.

Uhlja: Srčasta, povešena, srednje velika, dokaj visoko nastavljena, pokrita s kratko dlako.

Ugriz: Kleščast, dovoljen tudi škarjast.

Spredni nogi: Močnih kosti, ravni

Zadnji nogi: od zadaj gledano ravni, zmerno okoteni, mišičasti, sklenjeni, skoraj mačji šapi.

Vrat: mišičast, močan, srednje dolg.

Prsni koš: močan, dokaj globok

Hrbet: raven, širok, mišičast.

Križec: Skoraj vodoraven

Rep: Močno odlakan, visoko nastavljen, nošen lepo čez hrbet.

Gibanje: Elastično, hormonično izraža moč psa. ( Običajno-počasen tek)

Dlaka: Tipična dvojna – krovna dlaka je svetleča, srednje dolga, trša, ravna.

-podlanka pa je gosta, rahlo olnata, volnata, kratka.

Dovoljene kombinacije barv dlake so: Črna, siva-modra s svetlimi ožigi, siva-modra, črna z ožigi, zlato-rjava, nezaželjena pa je progasta.
Dolga dlaka je pogosto malo valovita, na glavi je dlaka dalša, trša na vratu, tam tvori grivo, na zadnjih nogah pa so ‘hlače’.

Značaj
Tibetanski mastif je samozavesten, uravnovešen velikan.
Kljub velikosti je ljubezniv, prijazen, crkljiv družinski pes, navezan na svojo družino, potrebuje stik z ljudmi. Je neodvisen in neobladljiv. Pripravljen je sodelovati ne pa brezpogojno ubogati. Če so v bližini njihovega teritorija tujci so do njih čuječi in
zadržani.

Vzgoja
Ne smemo mu spodbujati agresivnosti, saj je že po naravi čuvaj, četudi tega morda ne bo opaziti tja do treh let starosti. Z njimi je pri šolanju treba delati lepo in nikakor se ne sme
vezati na agresivnost. Pse je treba navajati na vožnjo, druge pse in jih peljati tudi na kakšno rastavo. Tako kot pri vseh velikih pasmah je potrebno paziti na displazijo kolčnega in komolčnega sklepa, in na očesne bolezni. To so dedne bolezni in zato kupujte pri dobrih vzrediteljih, ne pri preprodajalcih ali v trgovini.