Aljaški malamut

Zgodovina:
Aljaški malamut sodi med nordijske pasme psov. To je ena izmed najstarejših pasem vlečnih psov. Ime je dobil po eskimskem plemenu Mahlemut, ki je živelo na Aljaski. Aljaški malamut je bil pri tem ljudstvu izredno cenjen. Psa, ki so ga vzredili, so uporabljali pri lovu, malamut3.jpgpri varovanju čred severnih jelenov – karibujev in seveda pri vleki sani; edinim možnim sredstvom za prevoz po mrzlem severu. Aljaški malamut je bil mnogo robustnejši, močnejši, v primerjavi s sibirskim huskyjem in zato ni bil v prvotni uporabi eskimskega ljudstva mišljen kot hiter tekmovalen pes, ampak kot vzdržljiv in močan. Ravno zaradi tega vzroka je bil zato toliko bolj izvrsten pri vleki težkih sani in nošenju težkih tovorov, tudi na zelo dolge razdalje.
Ko je z odkritjem zlata leta 1896 izbruhnila zlata mrzlica, so vlečni psi postali še kako dragoceni, saj so prevažali raznovrstne tovore. Seveda so v tem času na Aljasko prišli beli naseljenci, pasma se je začela pariti z drugimi pasmami uvoženih psov in se s tem skoraj izgubila. Leta 1926 so v ZDA sprejeli ukrepe za ohranitev te pasme in kmalu sprejela tudi uradni standard za to pasmo. Pasma se je tako začela širiti tudi v Evropo.

Splošno:
Aljaški malamut je mogočen, krepak, lepo grajen pes z močno konstrukcijo telesa. Za samce je povprečna plečna višina 63,5 cm in 38 kg. Samice pa so seveda mmalamut7.jpgalo manjše, njihova povprečna plečna višina pa je 58,5 cm in 34 kg.
Njegova glava je široka, s podolgovatim gobcem, črnim smrčkom in trikotnimi pokončnimi uhlji. Oči so mandljaste kot pri volku, a krotkega pogleda. Dlaka aljaškega malamuta je sestavljena iz goste, volnate podlanke in trde, goste, priležne krovne dlake. Le ta ga v mrzlih zimskih dneh varuje pred mrazom, v vročih poletnih dneh pa ga varuje pred vročino. Barva kožuha so dovoljene skoraj vse. Lahko je to bela, od svetlo sive do črne, od zlato rumene, pa vse do temno rdeče, z belimi lisami na trebuhu, nogah in glavi. Aljaški malamuti imajo dolg, košat rep, ki ga nosijo zavitega čez hrbet.

Značaj:
Aljaški malamut je izredno zvest svojemu gospodarju in zelo inteligenten. To je delovni pes, ki rabi ogromno gibanja, a kljub temu zna biti primeren tudi za družinsko življenje. Je zelo malamut1.jpgdružaben, saj je le pes, ki je nekoč živel v krdelu in mu je življenje v tropu pisano pod kožo. Tako kot z vsakim psom se moramo z njim veliko ukvarjati. Podobno kot pri ostalih polarnih pasmah je to pes, ki mu je treba pokazati kdo je njegov gospodar, njegov vodja krdela.
Ni primeren za čuvaja, saj je bil vzrejen pri nomadskemu ljudstvu, ki se je vedno selilo in zato nima razvitega čuta za varovanje teritorija. Vsakega tujca bo sprejel z veseljem in ljubeznivostjo. Seveda obstajajo izjeme, večinoma zaradi nepravilne vzgoje . Na splošno so psice bolj ljubeznive, bolj ubogljive. Psi znajo biti dominantni in samozavestni.
Njegova posebnost je tudi to, da ne laja pogosto. Njegov lajež je bolj podoben tuljenju, cviljenju. Laja le ob velikem navdušenju, v igri; ko se dolgočasi pa zavija in tuli.

Nega:
Nega aljaškega malamuta ni zahtevna. Nuditi mu moramo le osnovno pasjo nego.
Kopamo ga le poredko, saj je to zelo čist pes in skorajda nima nobenega vonja. Lahko bi jih primerjali celo z mačko, saj se čistijo sami. Kot vse pse, ga je potrebno zaščititi proti klopom, ga redno cepiti in ga ob menjavi dlake redno razčesati.
Tudi kremplje si načeloma zbrusijo sami, še posebno če se veliko gibajo po asfaltnih površinah. Če pa ima predolge kremplje, mu jih primerno skrajšamo. Prav tako poskrbimo za nego ušes in zobovja.

Življenjsko okolje:
To je pasma, ki rabi ogromno gibanja in je zelo rada na prostem. Prilagodimalamut5.jpg se tudi življenju v stanovanju, vendar ga je treba voditi na dolge sprehode, kjer se lahko prosto nateče in sprosti svojo energijo. Zaradi svojega čuta za orientacijo, svoje vzdržljivosti in izrednega voha je bil odličen spremljevalec mnogih polarnih ekspedicij.
Seveda pa ga tudi vsi poznamo iz knjig Jacka Londona ter mnogih filmov.

Šolanje:
malamut6.jpg Pri Aljaškem malamutu je potrebno že zelo zgodaj začeti z šolanjem in pri tem biti dosledni. Kakršna koli prisila bo pri njem le vzbudila še večjo trmo, Zato ga je potrebno šolati z pozitivno motivacijo. Zelo pomembna je tudi dobra socializacija. Veliko ljudi misli, da se jih ne da šolati, ker so tako trmasti, kar pa ne drži. Z voljo in doslednostjo se da marsikaj narediti iz njega, ker so res zelo inteligentni psi. Od šolanja ni priporočljiva edino obramba. Glede ostalih aktivnosti (agilty, reševanje, Rally Obedience – RO,…) pa ni ovir.

Življenje z malamutom:
Kljub temu, da so Aljaški malamuti prečudoviti psi, moramo pri izbiri pasme gledati tudi na karakter, ki pa je izredno težaven, saj veljajo za zelo samosvoje pse. Prav zaradi tega nam veliko časa in truda vzame njihova vzgoja. Rabijo veliko pozornosti in so najraje v družbi ljudi, pa čeprav v stanovanju ali hiši, sami se hitro zdolgočasijo in naredijo kakšno škodo. malamut2.jpgNa lep in neraskopan vrt lahko hitro pozabimo, saj ta pasma izredno uživa v kopanju lukenj in nabiranju krogov na ograjenem vrtu.
So psi, ki se ne navežejo samo na enega človeka, kljub temu da so pozorni na nas, ves čas spremljajo svojo okolico.
Nega ni pretirano zahtevna, dovolj je 1x tedensko česanje, ob menjavi dlake, ki nastopi 2x letno pa vsakodnevno.
malamut4.jpgSo izredno prijazni do ljudi in drugih psov, seveda pa je vse odvisno od socializacije posameznega psa. Njihovo pozornost med šolanje lahko pridobimo s pozitivno motivacijo, priboljški ali igračami, še vedno pa velja, da če malamut v tem kar dela ne bo videl koristi, tega ne bo naredil. Glede na velikosti ne pojedo veliko. Oglašajo se z tipičnimi zvoki in imajo zanimivo obrazno mimiko, iz katere lahko zelo dobro razberemo njihovo razpoloženje.
Ko so doma večino časa poležavajo in varčujejo svojo energijo za pohode.
Primeren lastnik:
Malamut potrebuje aktivne lastnike, priporočljivo je, da imajo le-ti že nekaj izkušenj z psi, zavedati se morajo kaj bodo pripeljali domov in da iz male puhaste kepice zraste velika kepa. Priporočljivo je, da lastniki Aljaški malamutov obiščejo pasjo šolo, saj vzgoja teh psov ni lahka, na poslušnosti pa je potrebno ogromno delati tudi po končanem šolanju.

Viri:
http://www.fci.be/uploaded_files/243gb99_en.doc
http://www.barkbytes.com/history/alkmal.htm
http://en.wikipedia.org/wiki/Alaskan_Malamute
http://www.alaskanmalamute.org/publiced/malhist.asp
http://www.hopipoint.net/history_slo.html
http://www.pesjanar.si/forum/index.php?topic=1166.0

Tekst: Maja (Majchy) in Maja (Aska)
Slike: Maja (Aska)