Karakter psa v veliki meri določajo podedovani nagoni, ki pa so v vsakem psu prisotni v različnih razmerjih. Vsak pes pride na svet s specifičnim podedovanim in genetsko določenim vedenjem, od tega pa je odvisno kakšen temperament in osebnost bo imel pes, hkrati pa je od tega odvisno kakšne sposobnosti bo imel pes za opravljanje različnih nalog. Od vsega tega pa je tudi odvisno na kakšen način bo pes sprejemal svet okoli sebe.Nagoni izražajo instinktivno vedenje, ki ga je posamezen pes podedoval od svojih prednikov.

Poznamo tri osnovne pasje nagone in to so plenski nagon, krdelni nagon in pa obrambni nagon.
Plenski nagon
Plenski nagon sproža gibanje, zvok in vonj. V plenske nagone štejemo vse kar je povezano z lovom, hranjenjem in ubijanjem plena. Plenski nagon je lahko obnašanje kot je pozorno opazovanje, poslušanje, sledenje, vohanje, lajež z visokim glasom, pregon plena, napad plena, prenašanje v gobcu, hranjenje, kopanje in zakopavanje, ugriz in ubijanje plena.
Ker hišni psi v sedanjih časih nikoli ali pa zelo redko dobijo priložnost za pravi lov na plen, namesto tega preganjajo sosedove mačke, mimoidoče kolesarje, veverice v parkih, na primer z visokim glasom lajajo na mimo leteče ptiče ali ptiče na drevesih, stresajo in trgajo mehke igrače ali zakopavajo hrano ali igrače na najrazličnejša mesta v hiši ali na vrtu. In vse to se šteje med plenske nagone, ki jih ima vsak pes v sebi, le da jih imajo nekateri več in nekateri manj, to je odvisno od tega, kakšne nagone je posamezen pes podedoval od prednikov.

Krdelni nagon
Krdelne nagone sestavljajo vedenja, ki se povezujejo z razmnoževanjem in z bivanjem v skupini ljudi – družini oziroma kardelu. Psi so družabne živali in so se razvili iz volkov in v naravi je tako, da če hoče volk ujeti plen, ki je večji od njega mora loviti v skupini z drugimi volkovi in pri teh skupinskih lovih, se volkovi sporazumevajo med seboj zelo jasno.
Če pes živi v skupini katere je pripadnik in v tej skupini vlada red, hierarhija in stroga ter jasna pravila vedenja in se pes le tem zna prilagajati, se v njegovem vedenju kaže pripravljenost, da sodeluje z lastnikom-vodnikom, to pa imenujemo aktivna podrejenost.
Krdelni nagon se kaže pri igri z drugimi psi in z odnosom do ljudi, kaže se na primer tudi pri telesnem dotiku, pri spolnem vedenju, kot sta dvorjenje in naskakovanje, pa tudi pri sposobnosti razmnoževanja in skrbnega starševstva.
Pes, ki je v krdelnem vedenju bolj usmerjen v ljudi, je najbolj zadovoljen v družbi le teh in v njihovi družini. To izraža tudi tako, da se rad crklja, da rad sodeluje z lastnikom-vodnikom, se pusti negovati in je nesrečen, če je dalj časa sam.

Obrambni nagon
Obrambni nagon je skrb za preživetje vrste in za samoohranitev. Ta nagon je zelo delikaten saj lahko en in isti dražljaj v psu sproži agresivnost ali pa izogibanje, ki se kaže zlasti pri mladih psih. Pri vsaki obrambni reakciji psa sta prisotna bojevitost in izogibanje, ki pa sta si nenehno v medsebojnem nasprotju in se med seboj prepletata, odvisno pa je od trenutnih okoliščin, katera od obrambnih reakcij bo prevladala.

Bojevitost se izraža v napeti stoji, samozavesti psa, neustrašnemu približevanju neznanim objektom ali osebkom, vztrajanju na mestu, v strmenju v nasprotnikove oči in v dajanju svarilnih signalov v zelo samozavestnem načinu. Znak bojevitosti je pogosto povezan tudi z naježeno dlako od vratu do ramen.
Bojevitost se izraža tudi v čuvanju hrane, teritorija, igrač pred ljudmi in drugimi psi, ležanje pred vrati, omarami v katerih je spravljena hrana ali drugi predmeti, ki so za psa dragoceni ali ležanje pred hladilnikom in bojevitost se v teh primerih še posebej izraža, če se pes noče umakniti ispred teh zgoraj naštetih predmetov oziroma omar, hladilnikov. Potem je tudi izraz bojevitosti v vedenju kot je polaganje glave oziroma tace na ramena drugega psa, ali pa da se pes ne pusti božati in negovati.
V večini primerov se bojevitost pokaže oziroma povsem razvije, šele ko pes odraste, pa čeprav nagnjenje k vedenju bojevitosti opažamo že prej.

Izogibanje je želja po bežanju oziroma želja po tem, da se pes izogne določeni situaciji, katera mu ni prijetna ali se je boji. Izogibanje pa izkazuje, da pes ni gotov sam vase, kar se kaže s tem, da se pes v neznanih in novih situacijah skriva in umika in pa, da se boji in zavrača dotike tujih ljudi in da mu na splošno primanjkuje samozavesti. Izogibanje pa se izkazuje tudi s tem, da pes pri pozdravljanju in spoznavanju novih ljudi in psov spusti telo nizko k tlom ali v nekaterih primerih celo urinira, lahko pa se mu naježi dlaka po vsej dolžini hrbta in celo po repu in ne le samo po vratu, kot se izkazuje pri bojevitosti. Tudi v primerih, ko se pes ne premakne niti naprej niti nazaj in samo odrevenelo stoji na mestu, se izkazuje zadržano izogibanje.
Prisotnost vseh zgoraj opisanih nagonov pa je odvisna od tega, v kolikšni meri je pes podedoval določen nagon od prednikov. Nekateri imajo v sebni več enega nagona, drugi več drugega. Vse je odvisno od podedovanih nagonov od prednikov.

Vir: knjižica To, priden!, Karmen Zahariaš (KD Krim)
Avtor:Tina (Taj)