Težave v odnosih človek-pes

V vsakdanjem življenju psu pogosto dovolimo preveč in ga nehote prav zasipamo s pravicami, ki so rezervirane le za vodjo krdela, Tako vedenje si lahko pes po svoje tolmači kot podrejenost. Ker lahko uživa pravice vodje in ker naše vedenje doživlja kot prikaze spoštovanja, se čuti v lastnih očeh vse pomembnejšega in se prav kmalu začne vesti kot vodja. Ne odziva se na naše zahteve in prepovedi, pogosto nas niti ne opazi. Hkrati postaja tudi vse bolj zaščitniški in začne po najboljših močeh opravljati še dolžnosti vodje krdela. Na sprehodih nas vleče za seboj na vrvici in odloča, kam bomo šli; z zobmi prime in odločno potegne vrvico, grabi nas za roko, nogo, nas ščiplje, včasih celo šavsne proti nam. Ker se pes počuti vodjo, je prepričan, da si vse to lahko dovoli, pa tudi da so vse to njegove dolžnosti.

In zakaj se pes kljub našim željam, načrtom in prizadevanjem vidi v vlogi vodje?

– spi, kjer hoče, nihče pa nikoli ne sedi ali spi na njegovem ležišču

– lahko poseda po kavčih in foteljih(razgledane točke)

– prvi dobi hrano, šele nato dobimo ostali

– zmaguje vselej, kadar se z njim “borimo” za igrače

– hodi pred nami skozi ozke prehode (vrata v stanovanju, avtu, ozke steze na sprehodih)

– pred nami steče po stopnicah

– ne motimo njegove zasebnosti (čeprav nam je napoti, ne zahtevamo, da se nam umakne, ampak gremo okoli njega)

– ugodimo vsem njegovim zahtevam po igri in crkljanju

– dopuščamo, da sam naše zahteve (prošnje, povelja, prepovedi) ignorira

– na sprehodih je on tisti, ki odloča, kaj bo počel, kdaj se bo premaknil naprej in v katero smer

– prihaja k nam in odide stran, kadar se mu zazdi.

Če pes dobro ve, kaj želimo od njega, pa nas ne uboga, je to največkrat zato, ker sam sebe visoko ceni in se ne zmeni za tiste, ki so po njegovem mnenju nižje na krdelni lestvici. Čeprav je to najpogostejši razlog, pa moramo vselej najprej pretehtati tudi, ali sploh ve, kaj od njega pričakujemo, ali ni morda že pozabil, pa tudi možnost, da morda niso naše zahteve dovolj jasne.

KAKO LAHKO IZBOLJŠAMO MEDSEBOJNE ODNOSE?

Pes mora imeti svoj “maneverski prostor” in možnost, da živi sproščeno, zato ne smemo pretiravati s pogostimi in intenzivnimi zahtevami.

– poskusimo v njegovim očeh postati zanimivejši, zabavnejši, polno novih idej in presenečenj. Bolj ko se bomo s psom ukvarjali in bolj ko se bo lahko sam pred sabo in pred nami potrjeval, vodljivejši bo postajal in raje bo sodeloval z nami.

– pazimo, da s psom ravnamo vselej strpno in res dosledno. Tako bo hitreje spoznal vedenjske okvire, ki smo mu jih določili in bo lažje ustregel našim pričakovanjem.

– Pes naj si vsako prijetno stvar v življenju prisluži. Vselej preden dobi hrano, preden ga pobožamo ali ga odpeljemo na sprehod, preden ga spustimo iz povodca, se poigramo z njim, mu vržemo žogico, preden mu dovolimo, da se igra z drugimi psi, zahtevamo SEDI, GLAS ali PROSTOR.

– poslušnost zahtevajmo le v okoliščinah, ki jih lahko nazorujemo in kadar lahko, če je potrebno, tud varno poskrbimo, da bo pes zahtevano res opravil.

– izogibajmo se fizični prisili, saj se lahko za nas slabo končajo, zlasti, če je pes zelo dominanten (lahko se odzove agresivno)

Pogosto lahko že našteti ukrepi pomagajo, da se začne neposlušen pes odzivati srugače. Če pa imamo občutek, da težavam sami ne bomo kos, moramo za pomoč prositi strokovnjaka.

 

Vir: Karmen Zahariaš, TO, PRIDEN.

Avtor:malena3