Predstavitev:
Cistenuria (t.i. cistinovi kamenčki) so kamenčki v notranjosti sečil zgrajeni iz amino kisline – cistina, škodljivega produkta proteinov. Cistenuria se najpogosteje pojavlja pri samcih v starosti od tri do pet let. Zelo pogosto jo najdemo pri jazbečarjih, angleških buldogih in novofundlandcih. Dedni vzorec lahko ugotovimo samo pri novofundlandcih. Klinični simptomi so odvisni od velikosti in števila cistinovih kamenčkov ter prav tako od njihovega položaja v sečilih. Nekateri psi zaradi blage oblike bolezni znakov sploh ne pokažejo.

Točen postopek nastajanja cistinovih kamenčkov je neznan. Cistenurio je možno vnaprej določiti, saj je prirojena napaka prebavil, definirana kot napaka pri transportu cistina v ploščate celice ledvic.

Znaki
• Izločanje majhne količine urina
• Kazanje bolečin ob uriniranju
• Povečanje števila uriniranja
• Kri v urinu
• Tudi nezmožnost uriniranja

Postavljanje diagnoze *
• Rutinski test, ki vsebuje celotno krvno sliko, biokemični profil in analizo urina na prisotnost cistinovih kamenčkov. Tudi ti testi so velikokrat negativni, lahko pa se opazijo druge težave z ledvicami
• Test urina za aminokisline – z njim lahko odkrijemo previsoko vrednost cistina v krvi. Test zahteva specializiran laboratorij in je ponavadi zelo drag.
• Trebušni radiogram (x-rays) cistinskih kamenčkov ne more prikazati, saj ne vsebujejo zadostne količine mineralov in zato ne morejo biti prikazani na enobarvnem radiogramu. Na radiogramu pa lahko opazimo druge težave s sečili.
• Trebušni ultrazvok lahko pokaže kamenčke v sečilih, ker pa jih kemično ni mogoče označiti ni rečeno da so kamenčki cistinski.
• Kontrastni (barvni) testi, kot so žilni diagram (z njim določamo zdravstveno stanje jeter in sečevoda) ali cistenuriogram (z njim določamo zdravstveno stanje mehurja in sečevoda) lahko pokažejo na kamne. Ampak tudi kontrastne slike ne prikažejo različnih kamenčkov (recimo sečnih in cistinskih).

*Nobeden izmed testov ni zanesljiv pokazatelj cistenurie. Edino pri novofundlandcih je možno odkritje te bolezni s posebnim testom.

Zdravljenje
Odvisno od velikosti in položaja je lahko zdravljenje medicinsko ali kirurško. Kirurški poseg lahko pokaže, če je zaviranje seča prisotno.
Če zaviranje seča ni prisotno je možno tudi raztapljanje kamenčkov. Nizko proteinska dieta v kombinaciji z zdravili (2-MPG) je lahko uporabljena za zmanjšanje izločanja cistina v urin in za raztopitev cistinskih kamenčkov.

Dodatno zdravljenje lahko vključuje:
• Alkalizacija urina (uporaba zdravil kot so kalijev citrat ali soda bikarbona, ki zvišujejo Ph urina) lahko zviša topljenje cistina v urinu in minimizira njegovo nastajanje.
• Terapija z antibiotiki je uporabna, ko je v sečilih prisotna tudi bakterijska infekcija
• Fluidno zdravljenje se uporablja pri bolnikih, ki so dehidrirani ali pa je sečna blokada pokazala na obolenje ledvic.
• Urohidropulzija (spiranje cistinskih kamnov iz spodnjega dela sečil) je lahko koristen pri nekaterih psih. Ta postopek pomaga psom, ki imajo zelo majhne kamenčke (do 5mm) in se jih lahko spere po sečevodu.
• Kirurška odstranitev je prihranjena za pse, ki jim zdravljenje z zdravili ni pomagalo ali je potrebna takojšnja lokalizacija kamnov ali če so znaki obolenja zelo hudi.

Nega po zdravljenju
Striktno držanje veterinarjevih navodil je nujno če je vaš pes na posebni dieti in prejema zdravila za raztopitev cistinskih kamnov. Na ponovno testiranje pojdite, ko vam to svetuje vaš veterinar.
Brez nizkoproteinske diete se lahko kamenčki ponovno pojavijo v 6-12 mesecih od odstranitve ali razpustitve. Lahko pa se strjevanje cistina ponovi tudi, če ste se diete in zdravljenja striktno držali.

Avtor: Neža Tesovnik – Neyka