Srcna glista

Srcna glista imenovana Dirofilaria immitis povzroca bolezen imenovano dirofilaroza. Prenasalec te bolezni pa je komar. Mikrofilaricidna preventiva je priporocljiva zlasti za pse, ki zivijo na endemicnih obmocjih tega zajedavca.

Pri nas je taksno obmocje del primorske, zlasti okolica Kopra. Preventivno zdravljenje pa je priporocljivo tudi za pse, ki jih lastniki vodijo na obalo, npr. v casu poletnih pocitnic.

Zivljenjski krog gliste je razmeroma zapleten. Odrasli osebki, ki zivijo v desni polovici srca in v vecjih krvnih zilah, ki povezujejo srce in pljuca, izlocajo drobne licinke, ki jih imenujemo mikrofilarije. Le te cakajo v krvnem obtoku na vmesnega gostitelja (komarja), ki jih posrka skupaj s krvjo. Ko komar, okuzen z licinkami pici naslednjo zrtev, se licinke preselijo v kozo novega gostitelja. V organizmu nato poteka nadaljnji razvoj parazita in priblizno po dveh mesecih se razvojne oblike pojavijo v krvnem obtoku. Celoten razvoj od pika komarja pa do odraslega osebka traja vec mesecev.

Znaki

Odrasle gliste zaradi stevilcnosti in velikosti (lahko dosezejo velikost do 35 cm) povzrocajo razsiritev srca in zil ter tudi zamasitve le teh. Prihaja do pomanjkanja kisika, zdi se kot da bi psu popuscalo srce. Prizadeta so pljuca, kjer se nabira voda in tudi ostali organi.

Znaki ob dirofilarozi so:
– nejescnost,
– hujsanje,
– apaticnost,
– potrtost,
– otezeno dihanje,
– pospesen zilni utrip,
– hitro utrujanje ob najmanjsem naporu,
– suh kaselj ter
– nabiranje tekocine v trebuhu.

Diagnoza

V prvi razred razvrscamo t.i. asimptomatske pse, pri katerih najdemo v krvi prvo larvalno stopnjo – mikrofilarie, ne najdemo pa nobenih drugih zdravstvenih odstopanj.

V drugi razred razvrscamo pse, pri katerih najdemo v krvi mikrofilarie ali dokazemo pristnost dirofilarij, poleg tega pa ugotovimo manjso prizadetost pljuc in/ali srca.

V tretji tezavnostni razred pa sodijo vsi psi z dokazano dirofilariozo in s tezkimi okvarami srca, pljuc in drugih organov. Na tej osnovi se potem opredeljuje nacin zdravljenja, uporaba dolocenih vrst zdravil, napoveduje se nadaljnji mozen razvoj bolezni in se odloca o usodi psa.

Okuzbo z Dirofilario immitis lahko dokazemo na vec nacinov. Ne povsem zanesljiv, vendar poceni in enostaven nacin je ta, da vzamemo psu kapljico periferne krvi, ki jo polozimo na stekelce in v njej pod drobnogledom iscemo mikrofilarie. Na ta nacin jih vedno ne najdemo se posebej, kadar je kri vzeta podnevi, ko je v periferni krvi manj mikrofilarij. Na voljo pa so se druge, bolj zanesljive, vendar drazje metode.

Danes so v uporabi tudi pri nas predvsem t.i. hitri testi, s katerimi v nekaj minutah v vzorcu krvi zanesljivo dokazemo navzocnost dirofilarij v telesu.
Tezavnostno stopnjo bolezni, ki je v najvecji meri odvisna od stevila odraslih zajedavcev, ugotavljamo s klinicno preiskavo psa. Poleg osnovnega pregleda opravimo se rentgensko slikanje pljuc, pregled srca (EKG), ultrazvocno preiskavo in po potrebi se preiskave drugih prizadetih organov.

Zdravljenje

Zdravljenje bolezni je v zacetnem stadiju uspesno, kasneje pa tezavno in vecinoma neuspesno. Zato je izredno pomembna uporaba sredstev za preprecevanje bolezni pri zivalih, ki potujejo v mediteransko obmocje, kjer je bolezen najbolj razsirjena.

Nega psa
Za preprecevanje bolezni uporabljamo preventivna sredstva:
– v obliki tekocine (sirupa) (proizvajalec Pliva),
– cepljenja,
– tablet (Cardotek, Interceptor) ali
– kapljic, ki jih pokapamo na kozo zivali (ampule Stronghold).

Vendar pa je treba biti previden pri nekaterih pasmah (npr. vse vrste collijev, dolgodlaki whippeti, itd…), ker so obcutljivi na doloceno antiparazitsko snov (npr. ivermectin, selamectin,…). Zato je priporocljivo psa testirati na dolocene sestavine v zdravilih (MDR1 test).

VIRI:
http://www.klinikaloka.com/zajedalci_notranji.htm
http://www.vetmed.wsu.edu/depts-VCPL/
– clanek iz Kinologa st 10 letnik 2004, avtor dr. V. Simcic
– Tema na Pesjanar forumu: http://www.pesjanar.si/forum/index.php/topic,1303.0.html

AVTOR: Maja (Majchy)