PORTOSISTEMSKI SHUNT (”SANT”)

To je vecinoma prirojena ali obcasno dedna napaka, kjer zile med crevesjem in jetri ne potekajo tako kot bi morale. Vzpostavljen je neanatomski ali nefizioloski spoj med portalnim in sistemskim venskim obtokom.

Locimo selektivne, delne in neselektivne portosistemske shunte. Razvrstitev je opravljena na podlagi krvi, ki jo obvod spelje mimo jeter.
Kri naj bi iz crevesja prihajala v jetra v portalni sistem preko zil, ki so v jetrih in nato preko velike krvne vene prihajala nazaj do srca. V portosistemskem shuntu pa portalna kri obide jetra in gre direktno v sistemsko cirkulacijo ven.

Pomembna lastnost jeter je, da ocistijo kri strupov in skodljivih snovi, katere so proizvedene v crevesju. V shuntu ti strupi ostanejo v krvi in tako krozijo po telesu. To povzroci klinicne znake napake, mnogi od teh znakov so nevroloski.

Shunt se pojavi v dveh oblikah, glede na lokacijo kje se nahaja:
– Ekstrahepaticni (izven jeter)
– Intrahepaticni (v jetrih)

Shunti so ponavadi v vecini primerov prirojeni in njihovi znaki se pojavijo v starosti nekje do 6 mesecev starosti. Kjer pa so znaki skoraj neopazni pa lahko napako opazimo sele kasneje. Shunt nastane v plodu ko se razvija. Shunti naj bi se pravilno zaprli v roku treh dneh po rojstvu in mladickova kri bi se mogla zaceti cistiti. Vcasih pa se shunti ne zaprejo.
Pasme pri katerih se shunt najpogosteje pojavi:
1.) Ekstrahepaticni shunt: majhne pasme, se posebno Yorkshire terrier, miniaturni snavcer, manj pogosto pa maltezan, Cairn terrier
2.) Intrahepaticni shunt: velike in ogromne pasme, se posebno Irski volcji hrt, manj pogosto pa Avstralski govedar, zlati prinasalec, labradorec.

Priblizno vsak tretji predstavnik velikih pasem s shuntom ima extrahepaticni shunt.

Znaki
Znaki se pokazejo ze pri mladicku. Ponavadi se vezejo na centralni zivcni, crevesni sistem in secni trakt. Znaki so nevroloski in se kazejo v obnasanju, kot posledica raztresenosti mozganov zaradi strupov v telesu.
Znaki so se:
– izguba apetita
– pocasna rast
– bruhanje
– driska
– depresija
– zaspanost
– sibkost
– slaba motorika
– pes nima orientacije
– slepota
– povecano uriniranje
– napihnjen in napet trebuh
– koma

Znaki lahko narascajo in znova upadajo, ponavadi se poslabsa po obroku, ki je bogat z beljakovinami. V urinu se lahko pojavi kri, ker posledicno pravilno ne delujejo tudi ledvice. Tako se zgradijo minerali soli v telesu, ki se izlocajo z urinom.

Diagnoza
Diagnoza se postavi glede na klinicne znake psa in laboratorijske preiskave. Prizadeti psi so ponavadi mladi.
Laboratorijske preiskave na katerih se dokaze napako shunta:
1.) Hemogram: ponavadi tezko opazimo znake in ne moremo postaviti diagnoze samo preko odvzema krvi. Znaki, ki so skoraj neopazni, toda pomembni za shunt so:
a. sibka slabokrvnost
b. mikrocitoza
c. abnormalne rdece krvne celice

2.) Biokemija: znaki ki kazejo na shunt:
a. Povisana vsebnost amoniaka v krvi
b. Pomanjkanje krvnih proteinov
c. Pomanjkanje globulina
d. Pomanjkanje albumina
e. Pomanjkanje glicemina

3.) Analiza urina: dokaz za shunt so kristalcki, ki nastanejo v usedlini urina.
4.) Rentgensko slikanje
5.) Ultrazvok
6.) Kontrastna portografija: zelo uspesna tehnika pri dolocanju shunta. Ta tudi pove ali so shunti intrahepaticni ali ekstrahepaticni…

Zdravljenje
Zdravljenje, ki zacasno odpravi klinicne znake zajema:
– Nizko proteinsko dieto (hrana Hills za obolenja z jetri (l/d, Liver), ki zmanjsa strupe, ki vplivajo na mozgane,
– Antibiotike, ki delujejo kot bakterija, ki cisti kri,
– Sirup Laktulozo, ki nase veze skodljive snovi (kot npr.amoniak). Poleg tega tudi pospesijo prebavo in pes hodi veckrat na potrebo.

Druga moznost pa je operacija. Pri extrahepaticnem shuntu ta operacija ni tako zahtevna in je vecinoma zelo uspesna. Medtem ko je operacija intrahepaticnega shunta zelo tvegana. Potrebno je narediti dve operaciji in pes mora nekaj dni pocakati na kliniki. Pri slednji mora namrec kirurg operirat v jetrih in najti pravo zilo, ki jo zapre. Ta operacija traja kar nekaj casa in kar je najtezje je potrebno najti pravo veno, jo zapreti, nato mora zasiti psa nazaj, ga pustiti nekaj dni na okrevanju in cez par dni zoper operirati, tokrat da se vena prikljuci na pravilno.

Zapleti pri operacijah:
Zapleti lahko vkljucujejo povisan krvni pritisk iz zil, ki gredo v jetra, posledica je nabiranje tekocine v trebuhu. Ce je pritisk portne hipertenzije zelo velik so shunti otesnjeni in pes lahko umre.

Približno 15% psov, ki so operirani, razvije majhne shunte, ki naceloma funkcionirajo kot prirojeni shunti in posledicno pes rabi terapije celo zivljenje.
Mozen zaplet je tudi infekcija.
Lahko se pojavijo napadi v 3 do 5 dni po operaciji. To je posledica nizkega krvnega sladkorja, ki se hitro pozdravi. Ali pa je posledica neravnovesja snovi v mozganih, ko se kri ocisti. V tem zadnjem primeru lahko pes umre, ce ne reagira na zdravila, ki sledijo.

Nega
Po operaciji je potrebno psa se nekaj casa imeti na dieti z nizko vsebnostjo beljakovin. Ko se kri spet normalizira, lahko postopoma uvajamo na nedietno hrano.
Tudi antibiotiki in laktuloza se daje psu se 10 dni po operaciji.

AVTOR: Maja (Majchy)
VIRI:
http://www.upei.ca/cidd/Diseases/cardiovascular%20diseases/portosystemic%20shunt.htm
http://vetsurgerycentral.com/pss.htm