Srčna glista imenovana Dirofilaria immitis povzroča bolezen imenovano dirofilaroza. Prenašalec te bolezni pa je komar. Mikrofilaricidna preventiva je priporočljiva zlasti za pse, ki živijo na endemičnih območjih tega zajedavca.

Pri nas je takšno območje del primorske, zlasti okolica Kopra. Preventivno zdravljenje pa je priporočljivo tudi za pse, ki jih lastniki vodijo na obalo, npr. v času poletnih počitnic.

Življenjski krog gliste je razmeroma zapleten. Odrasli osebki, ki živijo v desni polovici srca in v večjih krvnih žilah, ki povezujejo srce in pljuča, izločajo drobne ličinke, ki jih imenujemo mikrofilarije. Le te čakajo v krvnem obtoku na vmesnega gostitelja (komarja), ki jih posrka skupaj s krvjo. Ko komar, okužen z ličinkami piči naslednjo žrtev, se ličinke preselijo v kožo novega gostitelja. V organizmu nato poteka nadaljnji razvoj parazita in približno po dveh mesecih se razvojne oblike pojavijo v krvnem obtoku. Celoten razvoj od pika komarja pa do odraslega osebka traja več mesecev.

Znaki
Odrasle gliste zaradi številčnosti in velikosti (lahko dosežejo velikost do 35 cm) povzročajo razširitev srca in žil ter tudi zamašitve le teh. Prihaja do pomanjkanja kisika, zdi se kot da bi psu popuščalo srce. Prizadeta so pljuča, kjer se nabira voda in tudi ostali organi.

Znaki ob dirofilarozi so:
– neješčost,
– hujšanje,
– apatičnost,
– potrtost,
– oteženo dihanje,
– pospešen žilni utrip,
– hitro utrujanje ob najmanjšem naporu,
– suh kašelj ter
– nabiranje tekočine v trebuhu.

Diagnoza
V prvi razred razvrščamo t.i. asimptomatske pse, pri katerih najdemo v krvi prvo larvalno stopnjo – mikrofilarije, ne najdemo pa nobenih drugih zdravstvenih odstopanj.

V drugi razred razvrščamo pse, pri katerih najdemo v krvi mikrofilarie ali dokažemo prisotnost dirofilarij, poleg tega pa ugotovimo manjšo prizadetost pljuč in/ali srca.

V tretji težavnostni razred sodijo vsi psi z dokazano dirofilariozo in s težkimi okvarami srca, pljuč in drugih organov. Na tej osnovi se opredeljuje način zdravljenja, uporaba določenih vrst zdravil, napoveduje se nadaljnji možen razvoj bolezni in se odloča o usodi psa.

Okužbo z Dirofilario immitis lahko dokažemo na več načinov. Ne povsem zanesljiv, vendar poceni in enostaven način je ta, da vzamemo psu kapljico periferne krvi, ki jo položimo na stekelce in v njej pod drobnogledom iščemo mikrofilarie. Na ta način jih vedno ne najdemo še posebej, kadar je kri vzeta podnevi, ko je v periferni krvi manj mikrofilarij. Na voljo pa so še druge, bolj zanesljive, vendar dražje metode.

Danes so v uporabi tudi pri nas predvsem t.i. hitri testi, s katerimi v nekaj minutah v vzorcu krvi zanesljivo dokažemo navzočnost dirofilarij v telesu.
Težavnostno stopnjo bolezni, ki je v največji meri odvisna od števila odraslih zajedavcev, ugotavljamo s klinično preiskavo psa. Poleg osnovnega pregleda opravimo še rentgensko slikanje pljuč, pregled srca (EKG), ultrazvočno preiskavo in po potrebi še preiskave drugih prizadetih organov.

Zdravljenje
Zdravljenje bolezni je v začetnem stadiju uspešno, kasneje pa težavno in večinoma neuspešno. Zato je izredno pomembna uporaba sredstev za preprečevanje bolezni pri živalih, ki potujejo v mediteransko območje, kjer je bolezen najbolj razširjena.

Nega psa
Za preprečevanje bolezni uporabljamo preventivna sredstva:
– v obliki tekočine (sirupa) (proizvajalec Pliva),
– cepljenja,
– tablet
– kapljic, ki jih pokapamo na kožo živali (ampule Stronghold).

Vendar pa je treba biti previden pri nekaterih pasmah (npr. vse vrste collijev, avstralskih ovčarjih, …), ker so občutljivi na določeno antiparazitsko snov (npr. ivermectin, selamectin,…). Zato je priporočljivo psa testirati na določene sestavine v zdravilih (MDR1 test).

VIRI:
– http://www.klinikaloka.com/zajedalci_notranji.htm
– http://www.vetmed.wsu.edu/depts-VCPL/
– članek iz Kinologa št. 10 letnik 2004, avtor dr. V. Simcic
– Tema na Pesjanar forumu: http://www.pesjanar.si/forum/index.php/topic,1303.0.html

AVTOR: Maja (Majchy)