Vse pse z zgodnjo S/K, ki jih poznam so ostali točno taki, kot so bili v tistem času in jaz npr. nimam dominantne psice in to pripisujem zgodnji S/K (ker mi niso nikoli definitivno povedali kater poseg so ji opravili), prav tako njeno 'obsesivno' navezanost. Dve lastnosti, ki sta mi pri moji zelo všeč.
No, jaz sem pa srečna, da nisem dala moje psice kastrirat v času njenega najbolj telečjega dojemanja sveta in če že, bi jo dala kvečjemu sedaj, pa še to bi (iz vraževernosti) izbrala obdobje, ko je v najbolj ubogljivem stanju (namreč pri njej se res očitno spreminja obnašanje skladno z nihanjem hormonov skozi cikle - ne samo med in po gonitvi, ampak tudi glede na št. mesecev po gonitvi oz. pred).
Je pa treba tu mogoče upoštevat še nekaj. Določene pasme psihično dozorijo tam nekje najkasneje do leta in pol starosti.. določene druge pa tam po tretjem letu, torej mogoče ta predlog, da se počaka pa do 9. meseca, ni najbolj sprejemljiv za vse pasme.
Glede debelosti mi je zanimivo, da ima moja ne-s/k psica, kljub obilici gibanja in kljub temu, da je na splošno precej neješča, kar dosti špehca.
Kar se tiče zdravstvenih vprašanj se mi riziko ne s/k ne zdi tako velik, oziroma je približno uravnotežen na obeh straneh. Tudi kar se samih zdravstvenih težav tiče.. zakaj potem s/k ne priporočajo ženskam, ki ne nameravajo več rodit (res mogoče ni najbolj primerljivo, ampak v določenih točkah pa že)?
Pojavnost tumorjev in piometre na organih, ki so odstranjeni (torej k) je jasno 0, ker na organu, ki ga ni, se pač ne more nič razvit.. Kaj pa v primerih s?
S samimi gonitvami večjih težav nimamo. Samcev ni, sem in tja gre kakšen mali na sprehodu 10m za nami, dokler ga psica ne narenči, ker ne prenese da ji vohajo rit, to je pa tudi vse. Celo je psica med gonitvami dosti bolj poslušna in bi bila sploh najrajši kar doma. Malo je nekomot to kapljanje,.., ampak damo gor boxarce in pač potrpimo.
Kar se pa tiče neodgovornih lastnikov pa me zanima ali resnično verjamete, da bo šel en neodgovoren lastnik, ki psice med gonitvijo ni sposoben omejit, brat tole temo, pa če jo že bo šel brat, da bo kakorkoli vplivala na njegovo dojemanje?
Šapa, glede tvojih izkušenj sem te hotela vprašat, ali imaš tudi osebne (ne od drugih ljudi, ker okoliščine niso iste) izkušnje na drugi strani, da bi lahko primerjala. In tudi ko govoriš o psih z zdravstvenimi težavami, ki pridejo v zavetišča.. si prepričana, da bi ti psi imeli take iste zdravstvene težave, če bi bili ne-s/k v rokah odgovornih lastnikov? Ampak v bistvu vidim da ti tako vneto priporočaš s/k edino iz razloga problematike zapuščenčkov in v tem delu se seveda strinjam, ampak skozi pisanje pa vseeno izpade kot da tudi vsi odgovorni lastniki ravnamo neodgovorno, ker svojih psov nismo s/k.
Damayanti, mene ob takih dilemah vedno prepričajo tele stvari proti odločitvi za;
- ni problemov in zakaj bi jih delala (zapleti med operacijo, po operaciji,..)
- inkontinenca (rajši potrpim 2x letno, kot da bi morala potem celo življenje reševat težave z inkontinenco)
- zakaj bi se kot človek morala res vtikat v prav vsako naravno pot (to se nanaša na bojazen, da bo mogoče pri 10. letih problem in bo psico treba izpostavit operaciji, kar je pa pri stari psici še bolj riskantno.. ampak kdo mi pa zagotavlja, da bo problem, da bo sploh živela tako dolgo ali......)
Prva in tretja alineja sta riziko v vsakem primeru.. in na koncu gre res za odločitev posameznika - seveda pod pogojem, da govorimo o odgovornem lastniku in zato mi ni všeč, da "mene", kot odgovornega lastnika, nekdo prepričuje naj dam svojo psico s/k. Me zanima če mi bo naredil novo, isto tako, oz. vrnil v življenje staro, če se med s/k kaj zgodi. Ja, lahko se ji tudi po naravni poti kaj zgodi, ampak je razlika ali gre tako po naravni poti, ali pa se igramo boga tam, kjer res ni to nujno potrebno.