Ojla!
Ne morem verjeti... pa sem le dočakala...
...Namreč, danes sem po nekaj mesecih napora in teženja končno dočakala trenutek, ko je ata popustil. Morda se komu že svita... oja, če bo vse posreči se bo v našo družino prikotalila, priselila ali kakor hočete mala štironožna (lajajoča) kepica!
No verjetno ste prebrali da je imela Heila številne operacije, predkratkim smo bili na zadnjem pregledu in doktor Matko je rekel, da Heila:
- se ne bo več smela igrati z drugimi psi
- se ne bo smela igrati z mano (nič metanja žogic, skakanja za frizbijem itd)
- nič nenadnih gibov, dolgih sprehodov
- agilitya in drugih športov itak ne...
Torej Heila bo če bo hotela ali ne mogla postati naš družinski kuža. Tako so tudi svetovali... (svetovali so tudi naj si omislimo novega psa)
Jaz sem že prej starše pripravljala, govorila o drugem psu itd. In ata je danes popustil... rekel je da je njega samo to strah, da bo čez štiri leta ostal z dvema psoma. Ko sva se pogovarjala sma odpravila tudi težavo z babico tako da mi ostane še samo mama.
To pa sedaj, ko imam že enega na svoji strani, ne bo težko.
No, za pasmo še nisem prepričana. Je bilo že vse od tollerjev, kooikijov, kromofohrländercov, does-ov, alpenhütehundov, terierjev itd. Sedaj pa sem že teden dni zaljubljena v šeltijei... če bo vse posreči grem na ogled pasme, pridno pa iščem tudi psarne.
In ljudje ki vam še ni uspelo prepričat za prvega ali drugega psa... samo ne obupat!
Heila je super, sprehodi so vedno daljši in mišice vedno boljše
Nekaj slik:
Jaz nič kriva...
Še en križ...
Halo!
Daj mi že ta košček!!!
Kaj je pa to?!
Ma ne mi še s tem težit no...
Se že skirvam, ja..
Prosim prosim daj mi!
Hvala, dobro je bilo!
Vi pa držite pesti in tačke da mi bo uspelo...
Lp