Tema: Pogreb za psa

[Davor]

Tudi kot spomin je zadeva zelo ekscentrična: postavljanje oltarčka svoji hišni živali, ker ti pač slike in spomini niso dovolj
Vsaj z človeškimi ostanki pri nas  ne more vsak kakor mu paše, bi nemara bil v predsobi še kakšen nagačen pokojni partner , ki bi "starim babam" odganjal snubce 


Navezanost na živaljo je v marsikaterem smislu pozitivna, pretiravati pa ni priporočljivo,

 

[Lanabela]

Kja pa vem. Jaz bi si žaro od živali omislila samo v primeru, če bi ne imela na svetu enga kotička, kamor bi jo lahko pokopala. Okrog žare lahko delaš oltarčke in zganjaš rituale (ki so mogoče od začetka celo zdravilni, v nedogled pa vsekakor ne), ali pa jih ne. Enako kot s slikami, predmeti, grobovi....
Mene bolj moti pregrešna cena upepelitve nekoliko večje živali. Ponavadi je tako, da je zadnje mesece vzdrževanje živali zelo drago in moraš kar imeti pod palcem, da si potem privoščiš še upepelitev.

Kar pa se tiče ekscentričnosti in ekscentrikov: naj živijo in se množijo, kajti sivi "normalneži", ki hočejo v svojo sivino prisiliti še vse ostale, so bedni.

[TibiQ]

In če nek ne more preko smrti svoje mačke je vprašanje kako nosi ostalo silo življenja.

To ali imaš doma žaro, nekje grob, ali pa nič nikjer ne vem koliko ima sicer opraviti s tem, ali si šel ali nisi šel prek smrti, še manj koliko si uravnovešen. Jaz nimam nič nikjer (še celo grobovom bližnjih - ljudi - sem se "odpovedala"), pa kot sem rekla, me spomini še vedno včasih spravijo v nič kaj pozitivno razpoloženje, da o ne/uravnovešenosti, sploh ne začenjam 

Ne glede na vse prej napisano, bom sedaj rekla, da zna biti marsikdo z žaro mačke na polički, vsaj na videz oz. to, kako vsakodnevno deluje navzven, bolj uravnovešen od nekoga, ki noče imet opravka niti z grobovi ljudi.

Tudi kot spomin je zadeva zelo ekscentrična: postavljanje oltarčka svoji hišni živali, ker ti pač slike in spomini niso dovolj

Ah Davor no.. a si mogoče pravkar označil 60% (cifra je čisto izmišljena, ker se v tovrstne statistike nisem nikoli poglabljala) odrasle človeške populacije, ki hodijo molit v cerkve,... za ekscentrike?

Navezanost na xxx je v marsikaterem smislu pozitivna, pretiravati pa ni priporočljivo,

Nikoli ni pri ničemer priporočljivo pretiravat, ampak včasih se določene stvari preprosto zgodijo.. celo če si jih človek ne želi.

Drugače se je pa za vprašat še nekaj.. koliko so ti "oltarčki" in "relikti" ipd. sploh res stvar osebne potrebe posameznika, da se lažje sooča z izgubo in koliko so stvar neke vcepljene, priučene družbene zavesti, da je tako prav in se spodobi... Namreč prej je Pidog omenil, da je kot otrok tudi on delal grobke in sadil rožice.. in dejansko sem jih tudi jaz (za ptičke, ki so umrli na našem vrtu ipd.), pa ni šlo za neko dejanje, s katerim bi si tešila žalost, ker neke posebne žalosti ob mrtvem truplu vrabca nisem niti čutila, ampak je šlo bolj za nekakšno posnemanje tega, kar so počeli odrasli - nekako da se to spodobi,... In včasih, ob tem posnemanju, dejansko tudi občutimo neka čustva, oz. kažemo stanja, podobna čustvenim zato, ker smo nekje videli da naj bi se to tako počelo (dramatiziranje) - poglejte si npr. sindrome vampirizma, ki se je pojavil med najstnicami po sedaj priljubljeni nadaljevanki "true blood". 

[all_]

tbh  verjetno ne bi bil edini moški, ki bi se kar hitro taktično umaknil če bi na kakšnem obisku nad kaminon / polico v dnevni zagledal žaro z sliko mačke
pač kot dobronameren nasvet

Haha, fajn, ker nisem fan obiskov. Če te ne bi že moj fant prej odslovil, predno bi sploh skozi vrata stopil.

Kadar je govora o psihologiji se zadeve izražajo tudi drugje. In če nek ne more preko smrti svoje mačke je vprašanje kako nosi ostalo silo življenja.
In če za mačko žara za partnerja / bližnjega potem kaj ?

Joj, nehaj že s to pretirano psihoanalizo no. Saj ne da tole leti name, ampak sem toliko stvari morala preživet v življenju, ob katerih bi se marsikdo zlomil, da pa ena žara nekje na polici res ne bi smela nič pomenit.  (Je že TibiQ fajn povedala.)
Za bližnje pa obstajajo pokopališča?

Mene bolj moti pregrešna cena upepelitve nekoliko večje živali. Ponavadi je tako, da je zadnje mesece vzdrževanje živali zelo drago in moraš kar imeti pod palcem, da si potem privoščiš še upepelitev.

Tukaj se strinjam s tabo Lanabela. 

Drugače se je pa za vprašat še nekaj.. koliko so ti "oltarčki" in "relikti" ipd. sploh res stvar osebne potrebe posameznika, da se lažje sooča z izgubo in koliko so stvar neke vcepljene, priučene družbene zavesti, da je tako prav in se spodobi...

To bi bilo pa za debatirat. Ampak se mi zdi, da to velja samo za ljudi in njihove pokojne. Ker ko ti umre žival, je ponavadi večini ljudi vseeno, še komentirajo bolj malo. Ko pa umre človek, se pa začne s tisočimi vprašanji in kasneje kakšnim komentiranjem neurejenega groba, ipd.

[Davor]

Ah Davor no.. a si mogoče pravkar označil 60% (cifra je čisto izmišljena, ker se v tovrstne statistike nisem nikoli poglabljala) odrasle človeške populacije, ki hodijo molit v cerkve,... za ekscentrike?

Če gre to v ekstrem brez dvoma, recimo verske relikvije: (izberi poljuben ostanek) svetnikov, bizarni objekti z verskm pomenom, katerih se oseba oklepa zaradi vsaj navideznega občutka upanja; je tudi mal razlike če imaš v kotu hišni oltarček z križem in  fotografije spominov na prednike ali posmrtne ostanke; gre za vprašanje skrajnosti

Nikoli ni pri ničemer priporočljivo pretiravat, ampak včasih se določene stvari preprosto zgodijo.. celo če si jih človek ne želi.

marsikaj se v življenju zgodi, tle govorimo o vzrokih ter racionalnosti. Če je človek primoran  v skrajnost kot je počlovečenje živali in uporaba človeški pogrebnih ceremonalij za hišne ljubljenčke , da zadosti ali potrebo žalovanja ali spomina, je jasno da se postavijo vprašanja. Kot se v psihologiji zakaj pes rado nadomesti vlogo otroka. Oz. bolje rečeno če se takšno početje tudi družbeno podpihuje in podpira

ampak sem toliko stvari morala preživet v življenju, ob katerih bi se marsikdo zlomil, da pa ena žara nekje na polici res ne bi smela nič pomenit

na podlagi prebranega se mi le zdi da sta ti zadevi povezani; in tudi za male živali obstajajo pokopališča, čeravno me sploh ne presenača da so na PZM prvi v Sloveniji s temle

[all_]

Kateri zadevi sta povezani? Ne dojamem.

Vem, da na tistem koncu to imajo, sem med iskanjem opcij tudi to zasledila. Samo ne vem zakaj bi hotla žival pokopat na drugem koncu Slovenije, če že tako tja ne hodim, tudi ne bi bilo smiselno truplo tja vozit.

[pidog]

Posmrtni ostanki:

- zara s pepelom
- skrinja s crknjencen
- slika ali fotografija (mrlica seveda)
- odrezana taca ali noht za spomin (mrlica seveda)
- kakor kdo hoce.........

Ja, eni smo pa res zleht in provokatorski, brez kancka spostovanja in etike
........tudi sam takoj  "levo 'krug" in ven iz bajte z zaro v vitrini...................eni smo pac cudni!

[Lanabela]

Pipipipipi........slike in osebni predmeti mrliča niso posmrtni ostanki. Lahko pa zgradiš oltarček tudi okrog njih, ja.
Je razlika, ali imaš doma posmrtne ostanke kot spomin s katerim se ne obremenjuješ ali pa kot relikvijo, ki jo častiš s prižiganjem sveč ali drugimi rituali. Kot sem že rekla, taki oltarčki znajo biti na začetku žalovanja komu tudi v pomoč, če pa se to vleče v nedogled, pa ni dobro. Pa ni prav nič važno ali gre za izgubo človeka ali za izgubo živali. Pravzaprav zna biti žalovanje za živaljo težje od žalovanja za bližnjo osebo - ker v drugem primeru lahko računaš na razumevanje in sočustvovanje okolice, v primeru, ko gre za žival, si pa ponavadi tarča roganja in posmeha, celo kakšna o neuravnoteženosti in podobni nesmisli padejo. Kot da bi si sam izbiral ali te bo neka smrt prizadela ali ne. Kot sem že napisala - pogosto so ljudje, ki se prvič soočijo s smrtjo živali na katero so bili navezani presenečeni nad tem, kako so prizadeti. in jih je tega sram.

pokopavanje ptičkov in drugih mrličkov, ki se ga pogosto igrajo otroci pa ima čisto druge korenine. pogosto otroci kakšnega mrlička celo sami naredijo, samo da ga lahko potem pokopljejo.

In ja tibi ima prav, odpor pred grobovi, žarami...zna pomeniti, da je oseba če že ne neuravnovešena pa vsaj nima zdravega odnosa do smrti.

[Davor]

Kateri zadevi sta povezani? Ne dojamem. 

prisotnost tragike v življenju, potreba po ostankih živali, ki ti je dajala zaslonbo v času ko je mogoče drugje nisi dobila. To da je dal nek dosti skozi kvečjemu pokaže razlog za določene skrajnosti da ohrani pozitiven spomin. Za pokop živali pa se vedno najde priostor

žarami...zna pomeniti, da je oseba če že ne neuravnovešena pa vsaj nima zdravega odnosa do smrti

Oprosti, ampak zame in za  krepki del populacije žara v dnevni ni zdrav odnos do smrti, gre za ekcentričnost. Tudi sam sem zelo navezan na psa, kot vsa družina in je panika takoj če se samo mal postrani počoha, verjamem da bi me smrt tudi čustveno zadela,  kot me vsaka smrt bljižnega. Ukreval bi pa po normalni pori, z časom in spomini, sem pa čustveno dovolj stabilen da mi niso potrebni biološki ostanki in nek čuden koncept dolžnosti, ki temelji na pojmuvanju človeške smrti

..tudi sam takoj  "levo 'krug" in ven iz bajte z zaro v vitrini...................eni smo pac cudni!

mogoče bi ti pokazala še "koščke" 

[pidog]

Draga gospodicna Platon II. Nihce ne govori o odporu do grobov, zare, spomina na pokojnika.................... ...ampak nekje so meje poclovecenja zivali. Vsaj za nas ekscentrike.
Me pa resno zanima kaksen je zdrav odnos do smrti? 

Da bi mrlicke umetno ustvarjali kot otroci ...............................mogoce pa imas ti drugacne otroske izkusnje

[pidog]

Slika mrtvega trupla je posmrtni ostanek oz. slika pokojnika po smrti..............in zame je tisto pac slika razkrajajocega se trupla, ki nima nobene veze z necim zivim, kar je bilo...............drugo pa so spomini, itd......ki se navezujejo na zivljenje,  ki pa jih nekateri obujajo s posmrtnimi ostanki doma na polici. In to z ostanki zivali, ki jih potem otrosko, pravljicno (ceprav jih veliko niti ni vec otrokov) poclovecijo
Ampak ker smo ze pri kinologiji me pa stvar niti ne cudi. Pod ne vem kaksnimi pretvezami se najveckrat skriva le pakiranje

[Lanabela]

Jaz nisem imela nikoli navade pokopavat živali, ki niso bile moje. Sem pa videla veliko otrok, ki so to delali. In so dodali raznorazne obrede, ki so jih videli v živo ali na TV. In ja, nekateri od njih so  kakšno manjšo žival tudi sami ubili, samo zato, da so jo lahko potem pokopali.
Kakšen je zdrav odnos do smrti...ne vem, a mi tukaj plozate, kako je nezdravo imeti doma kakšne spominke ali celo žaro umrle živali, meni pa se zdi bolj nezdravo od tega, to, da se tako bojiš smrti/ trpljenja/bolečine(svoje ali svojega bližnjega), da se bojiš spominov, tako da ne preneseš niti groba, in da ti je misel na žaro, ki jo ima nekdo na polički  tako odvratna, da ne zdržiš v istem prostoru (Tibi, ne leti nate konkretno, ti si samo dala dobro primerjavo)....
All se recimo z žaro svoje mačke prav nič ne obremenjuje, ima jo na polici in gotovo. Celo pogledala je not v žaro (jaz ne vem če bi). in s tisto žaro nič čudnega ne počne. Po mojem mnenju je smrt svoje živali zelo dobro prebolela in se z njo ne obremenjuje - za razliko od tstih, ki jim že samo misel na to, da ima nekdo na polici žaro, zbuja silno nelagodje.

[all_]

razlog za določene skrajnosti da ohrani pozitiven spomin. Za pokop živali pa se vedno najde priostor

Spomin nanjo bi bil isti z žaro ali brez. Prav tako na vse ostalo. Pač zate je žara skrajnost, zame ni. In spet po tvoji logiki se vedno nekje najde prostor, jaz pač mislim da se ne.

To kako boš okreval po smrti psa, pa jaz ne bi vnaprej govorila. Te lahko zadane bolj kot se ti trenutno zdi.  Mi deluješ tak, da boš enkrat moral tolk zarečenega kruha pojest, da ne boš vedel kje začet.

[pidog]

Kakšen je zdrav odnos do smrti...ne vem, a mi tukaj plozate, kako je nezdravo imeti doma kakšne spominke ali celo žaro umrle živali, meni pa se zdi bolj nezdravo od tega, to, da se tako bojiš smrti/ trpljenja/bolečine(svoje ali svojega bližnjega), da se bojiš spominov, tako da ne preneseš niti groba, in da ti je misel na žaro, ki jo ima nekdo na polički  tako odvratna, da ne zdržiš v istem prostoru

Kdo pa razglablja o strahu do smrti, tema je pogreb za psa oz. hisnega ljubljencka, zivali....................... .....................ker pa ne ves kaksen je zdrav odnos do smrto oz. pametujes o necem o cemer ocitno ne ves nic se pa niti ne cudim tistemu zacetku posta s pipipipipi

PS
Meni zara kot zara sploh ni odvratna (prav komot bi pepel dodal jutranji kavi in ljubljencek bi vecno zivel v meni), mi je pa izredno cudno, da zivalska stoji v vitrini doma.
Ne bom pa zaradi tega nobenega preganjal, le kavico bom s takim bolj malo  ;)kdaj pil

[TibiQ]

In ja tibi ima prav, odpor pred grobovi, žarami...zna pomeniti, da je oseba če že ne neuravnovešena pa vsaj nima zdravega odnosa do smrti.

Si namenoma obrnila moje besede? No, pa saj ni pomembno. Niti približno nisem mislila tega, kar si sedaj napisala ti. Ne/uravnovešenost je pa stvar prespektive - to sem hotela povedat

..in btw .. čeprav ne leti name.. pa bom povedala vseeno, da jaz npr. nimam odpora do žar in grobov, samo nisem navdušena nad njimi, zdijo se mi nepomembni in nekoristni in mi je vseeno če jih ne bi bilo.. ampak dejansko, v praksi, sem zelo ravnodušna do njih.. in mimogrede.. grem stavit, da bi bilo v primeru testiranja veliko več asociacij na besedo ali fotografijo žare in groba vezanih na žalost, smrt, izgubo, kot pa asociacij na npr. fotografijo preminule bližnje osebe. Mogoče zdaj razmeš? 

[Lanabela]

Tibi: Razumem kaj hočeš povedati. Meni se asociacije na žalost, smrt, izgubo pač ne zdijo nekaj takega, čemur bi se izogibala. Tvoji spomini so očitno veliko bolj neprijetni od mojih, ali pa si bolj občutljive sorte (se mi zdi iz zapisanega tudi drugot, da te že pogled na nekoga, ki ga kaj boli ali trpi zelo močno prizadene) Vse OK, smo pač različni. Problem nastane, ko nekdo svoje poglede/načela smatra za edino zveličavne, vse ostalo pa za manjvredno/neustrezno/neuravnovešeno/ekscentrično. Zato tudi spodaj piše, da ne leti nate.

Pipipi....govorili smo o pogrebih živali......čisto na začetku, potem pa je šla debata prav hitro v to smer ...... namreč........nasprotniki mačjih žar so njihovim imetnikom očitali neuravnoteženost, nesprejemanje - nesprijaznenje.....s smrtjo....kar ni daleč od strahu pred smrtjo.....in dobili nazaj v smislu, da zna biti odpor do grobov, žar, predmetov, slik.....prej znak strahu pred smrtjo kot pa znak neke super uravnoteženosti in "normalnosti" ........

[TibiQ]

Problem nastane, ko nekdo svoje poglede/načela smatra za edino zveličavne, vse ostalo pa za manjvredno/neustrezno/neuravnovešeno/ekscentrično. Zato tudi spodaj piše, da ne leti nate.

A, to se pa strinjam.

Zato bom še enkrat tule poudarila da jaz sprašujem in debatiram zato, ker bi rada razumela tudi tiste, ki drugače gledajo na stvari kot jaz. 

[Inanna]

A, to se pa strinjam.

Zato bom še enkrat tule poudarila da jaz sprašujem in debatiram zato, ker bi rada razumela tudi tiste, ki drugače gledajo na stvari kot jaz. 

Jaz isto

[Cremona]

Pozdravljeni vsi pisatelji in prijatelji v forumu!

Do danes krematorija za zivali v Sloveniji ni! Vse katere zanima naj klicejo na Veterinarsko upravo in se posvetujejo, naj vprasajo katero podjetje v Sloveniji ima dejansko dovoljenje za upravljanje prevozov in upepelitvah slovenskih zivali. Naleteli boste na Cremono ki je edino takovrstno podjetje ki ima urano dovoljenje.

Vprasakte vse ki nudijo upepelitev, kako Vam lahko garantirajo in dokazejo da gre za pepel vase zivali!! Dobili boste odgovor da gre pri upeplitvi za zaupanje! Pri nas v CREMONI ne gre le za zaupanje, mi Vam lahko dokazemo da gre za pepel Vase zivali.
Kako se lahko posvetujete pri nas preko kontakta na spletni strani

Torej vse informacije najdete na www.cremona.si

Lp team CREMONA

[Cremona]

Glede na to, da si citiral cel moj post, bi ga lahko vsaj prebral, ker sem jasno zapisala, da sem dala kremirat svojo mačko.

Zakaj pa na koncu ven ne pride fino zmlet prah pa ne vem a je odvisno od peči ali česa drugega... Sem pozabila že. Bi kdo od Cremone znal povedat, sem vidla da so registrirani na forumu.

Pozdravljeni ljubitelji zivali!

Pri kremaciji je tako da po upepelitvi ostane le prepareno okostje ki se zdrobi ze v peci in ko se ostali "pepel" vzame iz peci. Ker so kosti pac preparene od vrocine so v obliki manjsih in vecjih zdrobov in kosckov. Lahko od prasnih delcih in do kosckov velikih ko noht ali vec odvisno upepeljene zivali!

Pri ljudjeh se pepel po upepelitvi cloveka se ostalo okostje dodatno semelje, da se lahko v celoti spravi v zaro. Pri zivalih tega zaradi kolicine ni potrebno. Res je da je to odvisno od krematorija. Nekateri imajo tudi mlin za kosti/pepel. Krematorij z katerem mi sodelujemo tega nima. Sicer tudi ce je pepel semlet je za predstavo slicen kot pesek ali rizovi zrni!

Zaradi tega boste prejeli v zari pac preparene koscke okostja in ne pepl v prahu kakor ga poznamo npr. od lesa!

Za vse informacije se lahko obrnite na nas preko spletne strani www.cremona.si


Lp team, CREMONA

P.S. Zahtevajte vedno garancijo da gre za pepel vase zivali! Mi jo Vam lahko ponudimo in dokazemo!

[Cremona]

Zato bom še enkrat tule poudarila da jaz sprašujem in debatiram zato, ker bi rada razumela tudi tiste, ki drugače gledajo na stvari kot jaz. 
[/quote]

Mislim da je vzrok za drugačno razmišlanje, osebna stvar ki naj vsak sam presodi kaj je prav kaj pa ne! Sicer se pa vprašajmo kaj se zgodi če kuža, muca, zajček ........ pač hišni ljubljenček po njegovi smrti ostane pri veterinarju?
Smo prepričani da še veliko ljudi o tem ni dovolj informiranih. Večina misli da grejo v nek sežig, če prav skupni sežig!

A to ni popolna resnica!

V kolikor ostane Vaš ljubljenček po evtanaziji pri veterinarju, gre njegovo trupelce v industrijsko predelavo, kar pomeni da se truplo na določen način predela v živalsko moko in gre kot ta v sežig v industrijske obrate. Natančno Vam ne želim opisati kako ta predelava poteka, kajti mislim da ni primerno za forum, dejstvo pa je da je vse - le dostojno ne!!

Skratka, žival ki jo pustite pri veterinarju je dejansko brezplačna surovina za industrijo!!! Mislim da si to nobena žival (ali prjatel) ne zasluži ki nas je razveselila in nam stala vedno ob strani!! Kajti ne ravnajmo z njimi kot z smetmi, ravnajmo kot z prijatelji!

Sem prepričan da če bi ljudje bili bolj seznanjeni o tem bi marski kdo tudi razumel zakaj nekateri želijo imeti žaro doma! V kolikor postavijo žaro na polico ali kamin oziroma jo pokopljejo na lastnem vrtu naj bo pa lastna odločitev in prepričanost in naj nebi nobenega motila. Kajti vsi smo drugačni in vsi žalujemo na drugačen način kakor tudi vsi občutimo tolažbo drugače!

[Inanna]

Zelo napadalno

S tem, da bi nekateri radi razumeli razmišljanje drugih, ker je drugačno od našega, ni prav nič narobe. Kar se mene tiče, je pravilno, da lahko spoznamo stvari iz različnih zornih kotov. Kaj in kako pa se posameznik na koncu odloči, je njegova stvar. Mislim, da je bilo to že nekajkrat poudarjeno v tej temi.

Tudi mene lahko po smrti "koristno" uporabijo. Hehe, pa zdaj ne delam reklame za industrijo Niti antipropagande za krematorije ipd.

Smrt je vedno bila in bo zaslužek, še dobro, da je neizogibna in zanesljiva

[Lanabela]

Kar se same živali tiče, je povsem vseeno, ali se sežge za kostno moko (odkar se kostna moka ne reciklira več v hrano za živali, je ta rešitev povsem OK), ali se sežge za v žaro. Povsem vseeno je, ali se pokoplje na uradnem pokopališču po možnosti z obredom ali pa pod prvim drevesom. Truplu živali je vseeno. Ni vprašanje, kaj si poginula žival zasluži, vprašanje je, kaj si želi njen lastnik in še bolj, kaj si sploh lahko privošči.

[Inanna]

Točno, včasih je bila kostna moka, tisto je bilo veliko bolj sporno...

Zadnji stavek mi je všeč 

[TibiQ]

Truplu živali je vseeno. Ni vprašanje, kaj si poginula žival zasluži, vprašanje je, kaj si želi njen lastnik in še bolj, kaj si sploh lahko privošči.

No evo, to sem hotela že ves čas postaviti na prvo mesto te dileme, pa mi nekako ni uspelo, ker sem se ujela še v druga filozofiranja.. ampak ja.. točno to in da to, kako se posameznik odloči za svojo žival, mi je vseeno, ampak nekako sem mnenja, da se večina ljudi odloča za pogrebke ali kremiranje ravno zaradi manipulacij s strani tistih, ki tržijo te stvari na podlagi čustev,.. ljudi,...

Natančno Vam ne želim opisati kako ta predelava poteka, kajti mislim da ni primerno za forum, dejstvo pa je da je vse - le dostojno ne!!

Skratka, žival ki jo pustite pri veterinarju je dejansko brezplačna surovina za industrijo!!! Mislim da si to nobena žival (ali prjatel) ne zasluži ki nas je razveselila in nam stala vedno ob strani!! Kajti ne ravnajmo z njimi kot z smetmi, ravnajmo kot z prijatelji

Torej po mnenju Cremone, jaz zavestno ravnam s trupli mojih "prijateljev" kot s smetmi in nekako je sežiganje trupel bolj dostojno od mletja in kasnejšega sežiganja? No, če to ni žaljivka, potem ne vem kaj je.. in tako nekako sem razumela tudi nekaj sporočil prej (predno smo z nekaterimi razjasnili da niso ravno tako mislili).

Ah.. saj ne znam napisat tko da bi se prav razumelo, ampak upam, da se je vsaj približno 

[Inanna]

TibiQ, eni smo pač čudni in ne"humani". Milo rečeno


Pa še en malce predelan vic (odsvetujem branje občutljivim)

Sedi lastnica psa pri dimniku krematorija... Kaj to pomeni?
Da je važna ljubezen in ne agregatno stanje

[Cremona]

Saj pravim, vedno je to lastna odločitev lastnikov kaj je dostojno kaj pa ne! Naši psi so po našem mnenju dostojno upepeljeni, kajti za nas mletje ni dostojno. Seveda ni potrebno diskutirati da vseeno kako se končuje, živali pač ni več - res je pa da želimo mi ljudje neko dostojnost.

Kajti jaz sam tudi ne želim da mene semeljejo in koristno uporabijo, sicer je to le moje mnenje ki velja za mene osebno in za moje živali. Vemo pa da je več ljudi ki tako razmišljajo in si želijo dostojno upepelitev. Kdor tega ne želi in mu je OK da ostane žival pri veterinarju - ni problema, kajti ravno to je to kar želimo povedati.

Vsak naj premisli kaj se zgodi z truplom pri veterinarju in če je to za nekoga OK.
Če ne, stojimo vsakemu ob strani z alternativo k industrijski predelavi.

Tudi zaradi tega nam je tako važno da ljudje ki se pač odločijo za našo storitev, tudi preverijo da ne gre le za zaslužek denarja, temveč da želimo tudi mi poudariti da vsakemu lastniku pripeljemo pepel svoje živali nazaj. To lahko dokažemo kar sem že omenil in  kar je tudi vedno pod našim podpisom v forumu navedeno. Kajti če tukaj ni garancije ni smisla da se sploh počne takovrstno delo.

Ne pričakujemo pa da bo sedaj vsak želel zasebno upepelitev - zato ker smo pač vsi drugačni kar je tudi pravilno!

[Davor]

imate v načrtu kdaj tudi krematorij za male živali v Sloveniji ?

[Cremona]

imate v načrtu kdaj tudi krematorij za male živali v Sloveniji ?

Zakonodaja okoli gradnje krematorija v državah članicah evropske unije se je močno poojstrila tako da je gradnja ogromni finančni zalogaj na katerega Slovenija kot tržišče še ni pripravljena! Smo za enkrat prepričani da je gradnja krematorija za živali v Sloveniji trenutno pre veliko tveganje in tudi nesmiselno.

[Ribica*]

Cremona, vsak lahko sam pelje kremirat v Avstrijo, niste vi edini, ki imate dovoljenje za prevoze:

http://www.vurs.gov.si/si/za_prebivalce_in_pravne_osebe/zivalski_stranski_proizvodi/kremiranje_poginulih_zivali_v_tujini/

Sicer si pa s takim napadalnim tonom resnicno ustvarjate vse drugo kot pozitivno publiciteto.