Ja, dobro je, da so različne opcije.
Življenje in smrt pa sta pač nerazdružljivo povezana.
Kar se mene tiče, po smrti ostane le telo, brez vsega. In mi je bilo čisto ok, da so ga pač sežgali ali, da smo pred leti psa pokopali doma. Kar se fizičnega dela tiče, se zame tu konča.
Pa to še zdaleč ne pomeni, da ti ni hudo, da ti ni bilo toliko do živali itd...daleč od tega. Živi dalje v srcu in spominu, kar je najpomembnejše.
In ja, isto razmišljam za ljudi.
Zase bi najraje videla, da me sežgejo in nekam vržejo, še najbolje v kakšno reko...pa da "pridem" do morja
Najmanj škode in dela - nekako nisem za grobove, so samo dodatna obveznost, skrb, stroški... Bolje, da se človeku (ali živali) posvečaš v času življenja.
Pri nas doma so čisto preobremenjeni s temi grobovi, svečami, čiščenjem, obnavljanjem...vsakodnevna opravila