Saj ni tabu. Ne sodi pa v pasjo temo in ne gre enačiti vzreje psov in ljudi. Saj eni so to počeli, pa se jim ni izšlo, eni še vedno počnejo, pa se jim tudi ne izide. Pa še pri psih ni tako preprosto, kot si nakateri tukaj zamišljajo.
Genetsko svetovanje je možno, če ga pari želijo. Nosečnice se testira (in to že zeloo dolgo), če obstaja tveganje ali na njihovo željo - odločitev, kaj potem, pa je njihova. Namreč....ko enkrat ta škart, ki ga po mnenju nekaterih ne bi smelo biti malo bolj od blizu spoznaš....
In tisti drugi otrok, ki naj bi skrbel za prvega, ko staršev ne bo več.....če bo hotel bo, če ne bo hotel ne bo, prisiliti ga nihče ne bo mogel. Je pa veliko slabših vzrokov za to, da se nekateri odločijo za drugega otroka.
Enačim jaz nikakor ne, se pa da, tako kot povsod drugje, potegniti vzporednice in nekatere skupne zaključke.
Tudi ne bi niti vlekla tegale ven v tej temi, ampak me je potegnilo, ko nekateri, ki zagovarjajo nerodovniško štepanje, začnejo argumentirat s primerjavami s človekom in tem sem pravzaprav odgovarjala, da dejansko lahko tudi primerjamo in če primerjamo, potem ne bi bilo slabo če.......
To, da ni tabu, pa ne bi rekla. Menim da je tabu in to velik tabu.
Ja Lanabela, prav vidim kje je problem v najini komunikaciji.. zatakne se že pri tem, da po mojem, tega "škarta" ne bi niti malo poznal, ker ne bi nikoli sploh začel obstajat (niti kot deljena celica, nastala iz dveh združenih, ne) kaj šele malo bolj od blizu spoznal, po tvojem pa ravno obratno. Ko bova izhajali iz iste točke tu, potem se bova pa mogoče malo bolj razumeli
.. ampak glede na to, da sem jaz začela in ti komentiraš, potem komentiraj to, o čemer govorim jaz, ker jaz se seveda strinjam (in to sem že 3x napisala), da ko enkrat "poznaš" (ko enkrat obstaja), takrat se tudi jaz strinjam, da je treba pač samo še pomagat.
Meni se zdi naravnost grozno, da obstajajo ljudje, ki jim 4x poveš nekaj, pa še vedno ne razumejo kaj govoriš, ker nočejo razumet, še huje se mi pa zdi to, da se potem celo razburjajo ali celo žalijo ali se drugače spuščajo pod nivo. Saj ne rečem, včasih res nejasno napišem, ampak če tole, kar sem napisala, komu ni jasno, pa tokrat sigurno ni v meni problem.
Drugače, kakorkoli sem sama sicer pripravljena pomagat (finančno in kako drugače), takim s posebnimi potrebami, in me v določenih primerih to celo veseli (mi ni problem pomagat), ker me to področje zanima, še vedno pravim, da so breme družbi. Čisto konkretno; Nekdo se zavestno odloči, da bo spravil na svet nekoga, ki bo imel posebne potrebe, potem pa ta nekdo sam ne bo zmogel in kaj kmalu, bo terjal pomoč od družbe.. takih se hitro nabere ogromno iz vseh področij in kar naenkrat "moram" jaz, če hočem, včasih pa tudi če nočem, plačevat in se sekirat in se ukvarjat s temi, ki so tu zaradi nekih egoističnih želja nekoga, ki ga sploh ne poznam.