Če je ureznina globoka, moraš preveriti, če ni notri kakšen tujek. Jaz to naredim tako, da zadevo temeljito, od znotraj z brizgo sperem z fiziološko raztopino in pogledam, kolikor se da. Ob najmanjšem sumu, da je v rani kaj takega, kar notri ne sodi grem k veterinarju. poleg tega me tam vidi tudi, če obstaja najmanjši sum, da bi bila lahko poškodovana kakšna kita (kar se ob malo globjih urezninah lahko zgodi). Še prej postiižem dlako okrog ureznine, če je na takem mestu. Od zunaj razkužim z jodom, povijem in dam gor čeveljček. Povoj je treba vsaj enkrat na dan zamenjati, rano pa vzdrževati čim bolj sterilno. Če je potrebno šivanje (načelno vse globje ureznine nad 1,5 - 2 cm dolge - odvisno od tega, kje na blazinici se nahaja) se to lahko naredi takoj ali pa po nekaj dneh, ko se pojavi kalusno tkivo. čim težji je pes, tem bolj pazljivo je treba ravnati z ranami na blazinicah. Vem za mastifa, ki je zaradi zanemarjene ranice na blazinici poginil, čeprav je potem, ko je lastnik ugotovil, da zadeva ni tako preprost ,kot je zgledala imel dve ali celo tri operacije.
Čeveljček je nujen predvsem pozimi, ko je hoditi po slanih pločnikih z najmanjšo ranico na blazinici prava muka.