Zadnje čase prebiram ogromno knjig o psih, o njihovem načinu razmišljanja, načinu komunikacije z nami in z ostalimi psi.
In ravno pri tej komunikaciji sem se zadržala kar nekaj časa.
Zelo zanimiva mi je komunikacija med samimi psi, njihova telesna mimika, ki sporoča ostalim psom, pa tudi nam vodnikom, kako se pes počuti. Eden izmed behavioristov (na žalost se ne spomnim imena), je opisal 45 različnih razpoloženj, ki so jih psi med preučevanjem pokazali z mimiko, ter samo tri razpoloženja, ki so bila pokazana z glasom.
Psi med seboj odlično komunicirajo, pokažejo kaj jim je všeč in kaj jim ni na ''tisoč in en način'', z nošenjem repa, z ušesi, telesom, s pogledom,... Ljudje smo jim pravo nasprotje. Porabimo kar nekaj besed, da sporočimo kako se počutimo, kaj nam je všeč in kaj nas moti. Tukaj se začnejo komunikacijski problemi. Ko ljudje srečamo človeka, ki ga nismo videli že nekaj časa in smo odkrito veseli, hitro stopimo proti njemu, mu pomahamo, se zaderemo njegovo ime. Ko je ta naš prijatelj dovolj blizu nas, stopimo direktno proti njemu, ga objamemo/potrepljamo, vmes ga gledamo v oči in se smehljamo. Naši šrtirinožni prijatelji komunicirajo na popolnoma drugačen način. Takšen pristop bi v njihovem ''jeziku'' pomenil direktno grožnjo. Prijateljsko razpoložen pes, bi prišel do drugega, počasi, umirjeno, brez lajanja, ne bi mu pristopil direktno s pogledom v oči, ampak s strani, celotna telesna drža bi bila bolj umirjena.
V eni izmed knjig piše, da je razumevanje vedenja našega psa ključ do uspeha. Razumevanja se moramo naučiti. Avtorica predlaga nekakšen dnevnik, kjer bi si zapisovali vedenje našega psa. Predlaga proučevanje posameznega dela telesa posebej – npr. samo oči, rep, ušesa.
Sama sem začela spremljati Tyrino vedenje, kako se obnaša, ko je sproščena doma v stanovanju, ko je spoščena na sprehodu, med delom, ob srečanju z drugim psom/psi, ljudmi. Zanima me, ali tudi ostali spremljate vedenje vašega psa?
+1