no pa je prišel zame že drugič v življenju ta grozen dan, ko postaneš prekleto jezen na to nepravično življenje
že drugi naši kosmatinec nas je predčasno zapustil zaradi raka
po več operacijah in zdravilih smo ostali brez upanja in s težkim srcem sklenili, da ne bomo pustili našega Haja, tibetanskega mastifa, da se še naprej matra
lahko se pripravljaš in poslavljaš kolikor se hočeš, vendar ko pride ta dan, ko moraš gledati svojega medota kako bo za vedno zaspal in ti nato ostane le še njegova ovratnica in lepi spomini, te ne ustavi nobena moškost, da ne bi potočil solze
Hajčo moj, za vedno si v mojem srcu, do konca mojih dni in upam, da bova nekoč nekje še metala to tvojo zeleno žogico!