Pes, ki ima aportiranje narejeno v nulo, bo brez težav aportiral tudi divjad. Seveda se mora pa z divjadjo tudi "spoznat".
Psi lovskih pasem pa itak raje prinašajo divjad kot pa umetne aporte. Luna pade čisto v lovski nagon, ko je v igri divjad, samo problem je, da bi ona ta svoj plen odnesla.Tako da morava zdaj natrenirati poslušnost in klasično aportiranje, potem pa greva nazaj na divjad.
Pri nelovskih pasmah zna biti problem, da divjadi nočejo prijeti zaradi vonja (sploh raca ima nek poseben vonj).
kaj bi Rosa torej svetovala ljudem ,katerih psi imajo do predmeta za prinašanje čist napačen odnos- npr ,da ga dojemajo kot hrano ali pa kot živ plen,ki ga je treba šele pokončat?
Nisem Rosa, ti bom pa vseeno odgovorila, ker sem se z obema primeroma srečala sama.
1. Moja Luna je precej mrhovinarska in tako tudi hoče recimo raco odnesti stran in jo pomalicati. enkrat ji je to tudi do določene mere uspelo. A se da to rešiti? Da se z dobro poslušnostjo (midve še delava na tem) in s tem, da se dela na intaktni divjadi. Divjad ki bo že malo ranjena ali načeta, v teh primerih ni primerna oz. je primerna samo, če imaš psa res pod kontrolo.
2. "Ubijanje" plena se pa prepreči tako, da se s psom ne igraš na način, da stresa igračo, ampak dovoliš da samo vleče. Pri aportiranju pa takoj prekiniš stresanje z odločnim fuj ali ne in psa izdatno hvališ, ko aport lepo nosi. Luna je ogromno stresala, pa sem uspela to v večini primerov že odpraviti.
Bi pa rekla, da midve delava na malo drugačen način kot Rosa. Začeli sva s tem, da je aport prijela (to sploh ni bilo problemov) in ga nosila ter prinesla k meni. Samo predajo se da izpopolnjevati na koncu, ko res že zanesljivo nosi in vsaj po moje je na začetku bolj pomembno to, da pes nosi z veseljem, kot pa da mora opraviti še polno procedur zraven.
Jst imam pa problem da mi ponavadi aport "grizlja" (nikoli ga ne drži mirno v ustih).
To v glavnem delajo terierji in ne vem, koliko se da to popraviti.
Lahko pa je vzrok pregrizavanja v tem, da je aport pretrd. Vedno se uči prinašanja najprej z mehkimi zadevami, tako kot morajo biti tudi prve igrače za psa mehke. Vzrok je pa v tem, da v divjini zveri plenu najprej razparajo trebuh in pojejo drobovino (mehke dele). Če je aport ali igrača trd, je to nekako tako kot kosti pri plenu, ki jih morajo pregrizniti oz. pes s pregrizavanjem išče, kje je mehkejši del. Rešitev: najprej vadite z mehkimi aporti in postopoma prehajajte na trše. In seveda hvaliti, ko aport mirno drži v gobcu.