Jaz sem imela pa večje težave z vtikanjem v ljudi. Sem rabila skoraj eno leto, da sva uspeli prit do tega, da je šla mimo mimoidočega brez, da bi se mu trudila skočit v naročje. Pri psih je šlo malo hitreje (ali pa sva jih samo manj srečevali
). Moje najmočnejše orožje je bila ŽOGA. Ko zagleda žogo ves svet zanjo izgine in vidi samo še žogo. Z žogo v roki je bila na sprehodu lahko tudi spuščena, mi je ni bilo treba nič komandirat. Če jo je kdo hotel pozdravit (pes ali človek), se je lahko gladko obrisal pod nosom
.
Je pa bila že od vsega začetka zelo usmerjena vame. Tudi z vohljanjem nisem imela nikoli problema, mogoče zato, ker je psička. Ali pa preprosto zato, ker sem ji bila jaz večja zabava. Že od malega sem z njo delala ogromno, še posebaj odpoklic (besedo pridi je poznala pred svojim imenom), ker sem imela s prejšnjo ravno pri odpoklicu težave. Na vsakem sprehodu je bil čas posvečen samo njej in nonstop akcija. Za neumnosti počet sploh ni imela časa.
Jaz bi vama za labradorca svetovala predvsem veliko igre. Že res, da super delajo na hrano, ker so požeruhi, ampak igra je še vseeno najboljša nagrada. Predvsem prinašanje je za labija najboljša aktivnost na sprehodu. Skozi igro se tudi vzpostavi dober kontakt s psom.
Se strinjam, da labradorci niso prva izbira za začetnike. Oziroma so lahko prva izbira za začetnika, če izbere pravega mladiča iz legla. Če vzame največjega gavnarja, bo imel hude težave.
Čakam nek preblisk z njegove strani 
Kar potrpežljivo, bo že prišel ta preblisk. Jaz se še vedno v živo spomnim Roxyinega prvega prebliska, ko je zagledala mimoidočega človeka in se obrnila k meni. Čista zmaga!
Ja samci so itak najbolj težavni, samičke so tko pridne 
...
Japajade
ko kaj zavoha, sedaj čisto nič ne pomaga da bi preusmerila pozornost, ko dobi nekaj v nos ali pa ko kakšnega psa vidi je brezveze...tudi če bi mu z mesom mahala okoli nosu ne bi nič pomagalo...če je res neznosen ga dam na sedi, in dokler se mi ne umiri ne greva naprej...je pa res smešno za videt da se na vsakih 50 m ustavljava...kaj si kaj folk misle 
Keč je v temu, da moraš dobit pozornost preden se "zavoha" ali zagleda. Ko je v elementu nimaš več šans. Predvsem pa moraš vedno imet oči spredaj, zadaj in z vseh ostalih strani ter opazovat psa, da ujameš še pravi trenutek za preusmerit pozornost.