Že ene pol leta vas spremljam tukaj na forumu in se samo čudim kako fino se imate z vašimi kosmatinci. Jaz sem pred 3 tedni postala ponosna lastnica 11 mesečne malamutke ( v bistvu ne vem, če ni ona moja lastnica), pa vam sedaj, ko sem tudi jaz na tem, kar malo zavidam. Je prelepo bitje, tako sladko in prijazno, da bi jo kar pojedel, ampak, ko zagleda kaj na 4 tacah, se spremeni v krvoločnega volka.
Na sprehode hodiva samo, ko se že znoči, vedno na povodcu, s korekcijsko vratnico(kot mi je svetoval inštruktor), pa seveda moliva vse bogove, da ne bi slučajno koga s kakšnim psom srečali. Za vikende zbirava najbolj odmaknjene poti in vsak dan sem bolj obupana. Zdaj sicer hodiva na individualno šolanje, ker so naju v običajni gladko skenslali, ampak še to ni menda zagotovilo, da bova lahko kdaj res čisto normalno in brezkrbno pohajkovali naokrog.
Seveda se sprašujem, če imam samo jaz tako "srečo"?? A je tudi kdo od vas imel kakšnen tak primer volkca? A imate vsi srečo, da imate same pridne?
Pa lep vikend vsem želiva