Saj nisem rekel da postanejo nepodkupljivi, ampak moj, ko je bil majhen je za en briket naredil vse, danes pa ne "šmirkla" niti najbolj slastne hrane. Verjetno bi bilo bolje, če bi ga nagrajeval z igro, ker tiste se pa pes ne naveliča nikoli, tudi ko odraste. Mojemu psu pač hrana ne pomeni NIČ. Saj ne rečem, da me pes ne uboga, ampak če ima izbiro: ali hrana ali iti malo po svoje do kakšnega grma, bo izbral slednje.
Jaz pač imam vzgojenega svojega psa tako, da JAZ z njim lahko normalno shajam in tako kot meni odgovarja. Jaz od svojega psa pač ne zahtevam, da ko rečem prostor, da bo tam nepremično ležal. Ko kam grem in ga privečem zraven stebra, mi je ČISTO vseeno ali bo pes ležal ali stal ali se praskal po glavi ali delal karkoli drugega. Važno je da ne bo zganjal panike in da bo lepo mirno počakal. Enako je, ko se na sprehodu s kom začnem pogovarjati. Mi je čisto vseeno ali pes zraven mene stoji ali sedi, važno je da je pri miru in da se jaz lahko v miru, normalno pogovarjam. Priznam, da bi pa bilo zelo fino, če bi pes vedno, ko ga pokličem TAKOJ prišel k meni. Pride vedno, ampak ponavadi si vzame malo časa in še kaj vmes povoha. Ampak dokler ne dela drugih neumnosti vmes, mi to tudi odgovarja. Ko bom pa želel imeti poslušnega psa in takega psa, ki bo imel v krvi, da se da z njim delati poslušnost in ostale stvari, od takega psa bom pa zahteval da PRAVILNO izpolnjuje ukaze in da je ena ponovitev ukaza dovolj, da se ga izvrši. Pri malamutu pač tega ne zahtevam, zahtevam pa tolikšno mero ubogljivosti, da lahko z njim normnalno shajam.
Ena stvar je še pri tem ZELO pomembna. Jaz svojemu psu NE želim izbiti njegovega karakterja in želim, da ima točno tak karakter, kot je značilen za malamute. Ker nekaj je potrebno vedeti in se tega zavedati: Če želiš nekje nekaj pridobiti, moraš drugje nekaj odvzeti! Tako pač na račun super poslušnosti, "ubiješ" njegov karakter. Jaz bi lahko napravil iz svojega psa da bi bil 99% poslušen, ampak potem bi se verjetno po svetu vlačil kot kakšna cota ali polizan cucek. Pa tukaj ni važno katero metodo uporabiš (kliker, hrana, brcanje, ipd.).
Bolj samozavestnega psa, kot je moj še nisem videl. Se mi zdi, da vse tiste lastnosti, ki so značilne za malamute, ima moj pes ekstremno poudarjene. Moj pes je najbolj srečen pes na svetu, če ga kateri tujec ogovori. Takrat se kar topi od veselja. Obožuje ljudi! Pse ima zelo rad in je z njimi velik prijatelj, AMPAK pod pogojem, da je lahko on glavni. On je ultra dominanten. On lahko dela drugim psom kar njemu paše, drugi psi pa njemu samo to, kar jim on dovoli. Npr. sva srečala nekega psa, in Dino ga je vohal in to, drug pes je stal tam kot kip in ni upal storiti ničesar, ko ga je pa ta pes želel povohati se je pa Dino v stotinki obrnil proti njemu. Ni zarenčal, ampak je samo na vratu dvignil dlako in glavo postavil zelo pokonci. To je zadostovalo, da se je drugi pes umaknil. Ko srečava druge pse Dino nikoli ne renčni nanje, tudi če drugi lajajo nanj. Ker ve, da mu ne morejo ničesar. Se je pa že enkrat tudi stepel, ker takrat je pa imel že vsega dovolj. Pač pes ga je izzival nekaj časa, takrat mu je pa bilo vsega dovolj in je planil nanj. Še ena zgodbica se mi zdi zelo zanimiva. Na sprehodu pogosto greva mimo psa, ki je skoraj ves čas zaprt v bosku in dobesedno znori, kdorkoli gre mimo (ali človek ali pes). Tudi ko midva greva mimo renči kot nor. Dino se je pa enkrat samo obrnil proti njemu, se naježil in malo zabrundal (ni zalajal). Takrat pa je tisti pes, kot bi odrezal, utihnil, glavo povesil navzdol in se počasi obrnil in odšel na drugo stran boksa. Nisem mogel verjeti.
Obnašanje pes spremeni med oziroma po puberteti.