Samo na hitro, ker je izven teme.
Osnova klikerja je, da s klikom označiš tisto vedenje, ki se ti zdi primerno ali ga pričakuješ (lahko tudi samo približek temu vedenju - to še posebej na začetku) in potem z igro ali hrano takoj za klikom psa nagradiš. Potem ko pes že dobro izvaja neko vajo npr. to vajo poimenuješ s poveljem oz. po klikeraško, z namigom.. Na naslednji stopnji dodaš namig ko pes izvaja neko vedenje in kasneje tik predno - torej povelje, pes npr. izvede vajo, klik in nagrada. Seveda kadar pes ne naredi, ne dobi nagrade. Povsem preprosto.
To je na hitro ena taka osnova za delo s klikerjem, vendar je to bolj namig za sam kliker kot pripomoček.. pri vzgoji gre pa za kliker filozofijo, ki ne bazira toliko na klikanju samem kot na pravilnem reagiranju v posameznem primeru in pri vzgoji, ko pes nečesa ne naredi, ne gre samo zato, da pač ne dobi nagrade in ga ignoriramo, ampak za številne druge ukrepe, ki jih narediš v posamezni situaciji - včasih to pomeni tudi da mu na miren način fizično preprečimo da bi naredil kakšno neumnost, predvsem pa če delaš z mladim psom je osnova v tem, da mu zagotoviš okolje, v katerem bo imel na izbiro čimmanj motenj, ob katerih bi lahko razvijal neželjeno vedenje, hkrati pa ga v takem okolju potrjuješ v pravilnih izbirah toliko časa, dokler mu ne pridejo toliko v kri, da se kasneje v okolju z motnjami, na motnje sploh ne ozira.
Druga stvar, ki jo moraš ob vsem tem upoštevat in je na prvi pogled kontradiktorna prejšnjemu odstavku je pa socializacija in navajanje psa na različna okolja, predmete, živali, ljudi, situacije, zvoke,........ Če vzameš v obzir, da skušaš zagotoviti čimbolj kontrolirano okolje za navajanje psa in predvidiš plane a, b, c,. .kaj boš naredila v določeni situaciji, pa to pravzaprav niti ni tako nasprotno prej napisanem. Npr. pelješ psa na sprehod, zagleda na tleh neko svinjarijo in jo hoče požret. Če si zagotovila kontrolirano okolje, pomeni da imaš psa na vrvici, oči na pecljih in edino kar moraš narediti, je da psa preprosto odpelješ stran od motnje (če lahko, ga prej preusmeriš s klicom po imenu,..) in se ko je skoncentriran nate, z njim malo poigraš,.. A to je le en primer za predstavo, sicer je pa vse odvisno od posameznega psa, posamezne situacije, ...
In najbolj pomembno - nikoli ne dajaj psu "ukazov" kadar nisi prepričana da jih bo upošteval in ga ne moreš kontrolirat, saj se bo v primeru neupoštevanja potrjeval v ignoriranju.
In če se kdaj zmotiš,.. pač se. Vsak se, samo eni se večkrat, drugi manjkrat. eni pa ne bodo nikoli priznali. Samo pazi, da si priznaš in se potrudiš odpravit napako in vztrajaš. Se izplača
