Vem, hudo je in še bo hudo... Moje iskreno sožalje.
Jaz sem svojega prijatelja izgubila pred devetimi meseci, pa še zdaj ne morem verjeti, da ga res ni več ob meni.
Vsak korak, vsako dejanje me spomni nanj.
Veš, se pa počasi bolečina pretvarja v lepe spomine in solze zamenja nasmešek ob spominu na neštete skupne trenutke, ki jih ne bom nikoli pozabila.
Drži se!.