Pozdravljeni, če sem slučajno objavil to temo na napačnem predelu se opravičujem, sem nov na forumu.
Pri naši družini smo vedno imeli pse in ponavadi večje pse. Odkar pomnim smo imeli nemške ovčarje, za tem je pa brat pripeljal domov labradorca, ki smo ga mogli dat nažalost uspavat zaradi rakavega obolenja. Smo pa dobili njegovega sina, in marsikdo, ki ni k hiši prišel po par mesecev sploh ni opazil, da gre za drugega psa. Vse zgoraj napisano je bilo, ko smo še živeli v stari hiši, kjer je živela stara mama. Labradorci so vredu, ampak se mi zdijo malo hlapčevski proti nemški ovčarjem. Rad imam psa, ki pokaže da razmišlja.
Moja mami in njen partner pa imata zdaj že drugega nemškega ovčarja. Prvi je bil čistokrven rodovniški ovčar, "po reglcih". S tem psom sma praktično živega skupaj mojega 10. do 18. leta(spal je v moji sobi, dokler nismo meli karavana sma si delila zadnji sedež v avtu za na morje). Na žalost je na enem od sprehodov požrl strup, ki so ga lovci nastavljali lisicam. Tako se je začelo zdravljenje, še celo preselili smo se zaradi njega, na koncu je pa po približno 6 mescih od zastrupljenja zaradi okvare jeter še oslepel in smo ga dali uspavat.
Par let po tem smo bili pripravljeni za drugega psa in smo se odločili enega rešiti iz zavetišča. Ko smo prišli tja skoraj nismo mogli verjet, ampak tam je bil, kot da bi nas čakal največji nemški ovčar kar sem jih videl v življenju! Bil je star dobro leto in preprosto ogromen! V zavetišču je bil že kak mesec in nam ni blo jasno, zakaj ga še ni kdo posvojil(pes je naravnost veličasten). Ugotovili smo da je zelo agresiven do drugih živali in določenih ljudi, ampak vseeno smo se odločili, da ga vzamemo. Zdaj je tega že 5 let in peso je zakon, očitno je rabil samo veliko prostora in potrplejnja. Pred parimi tedni se je k hiši pritepla še čisto mlada mucka s katero sta zdaj tabolš prijatla
Še vedno ni najbolj navdušen nad nekaterimi psi in nekaterih ljudi-enkrat je enga malo za hlačnico stresel, potem ko ga je brcnil. Kakorkoli, peso zgleda čistokrven ampak je 75cm visok v hrbtu! Najbolj na svetu bi si želel njegovega potomca ampak začuda ne pokaže nobenega zanimanja za samičke
Okrog hiše imata tastara 120cm visok plot, preko katerega skoči z lahkoto, ko pride kdo od nas k hiši, nikoli pa še ni pobegnil v času gonjenja oz. sploh ne pokaže nobene potrebe... Star je že 7-8 let in kot kaže nebomo dobili potomcev za njem.
uff...malo sem se razpisal...
kakorkoli...
V sledečih letih si nameravam urediti svojo hišo, s tem pa pridejo seveda tudi živali. Pes, mačk in mali pujs
Nekako so mi všeč res veliki psi, ne maram pa nemški dog, ker me je ena napadla v mladosti. Kakršnegakoli psa bom vzel, hočem da bo VELIK. Res so mi všeč nemški ovčarji, ampak možnosti da najdem tako velikega kot je naš so bore majhne. Zenkrat sem gledal tibetanske mastife in pa anatolske ovčarje. Po izgledu mi je anatolski ovčar bolj všeč, ker je bolj "postaven", ampak je baje zelo težko učljiv in zna bit agresiven. Baje se tudi ZELO misi in glede na to, da bo to družinski pes in bo tudi v hiši mogoče ni ravno zaželjeno. Vseh zgoraj naštetih pomanjkljivosti tibetanski mastifi naj nebi imeli.
Kakšni bi bili vaši predlogi za visokega družinskega psa? Psu namenjena parcela bo z lahkoto velika vsaj 1000 kvadratov, tako da prostor ni problem. Kot pravim, če bi dobil nemškeg aovčarja visokega kot je naš boni bi bila to prva izbira, ker se pa to najverjetneje nebo zgodilo...predlagajte. Fajn bi pa blo, da bi se psa dalo dobiti pri kakem slovenskem rejcu.
LP