Izhajaj iz cufanja oz. lovom za igračo. Lahko peresnico v kateri so briketi. "pusti, drop it...kar boš pač poimenovala" naučiš tako, da igračo primeš tik ob pasjih ustih, nasloniš nogo pred gobček in okameniš. Ker se ti in igrač ene premikata, bo pe sizgubil zanimanje, v tistem nagradiš s ponovno igro. Ko začne spuščat pa dodaš znak med spuščanjem.
Ena opcija je več enakih žog hkrat, če rada žveči, vzameš trše in vržeš eno, žongliraš z drugo, si jo brcaš med nogami, ko spusti žogo iz ust ji drugo žogo vržeš in tako naprej, dokler je pes še zagret za igro. In spet vneseš znak za puščanje, ko že veš kdaj bo pes spuščal.
Z žogo za brikete filat, je pa meni bolj všeč, če je taka, da briketi ne padajo ven. Lahko improviziraš s tenis žogo ali kako drugo-zarežeš noter. In pes pograbi žogo, klik in ti stisneš ven priboljšek. Iz tega bo potem tudi nosil žogo z veseljem, ker boš ti tista, ki spravi dobroto ven iz čače. Pri psih ki so nori na hrano, igrače pa niti ne, je to ena taka premostitvena reč.
V glavnem pes naj ugotovi, da ste vi vir hrane (hranjenje iz roke, menjava igrač za hrano). In ne, da jemljete hrano.
Vse te zadeve začneš v mirnem okolju, v hiši ali na dvorišču, samo, da se ti kdo drug ne podi okoli.
Vam bi koristila ena dobra mala šola.
Psica ni nič vedla, da ga je posrala, ampak je pač reagirala na čustveno stanje in dretje moža. Takemu človeku se psi pač raje izognejo.
Več kratkih in sladkh seans na dan. Manj kot je pes zainterisiran za igro. Krajša mora biti. Recimo dva meta žoga, en ulov plena na žnuri (peresnica z rano, prašičje uho...). da 15 sekund teče za peresnico je pri psih, ki jim lov umetne vabe ni glih žur vrh glave. In morda čez pol ure ali uro spet. Postopno se pa zgradi veselje. Ker ko ulovi, se razpara trebuh in dobi hrana ven.