Pa najbolj glasni so spet tisti, ki dejansko s svojimi (kaj sele z drugimi) psi nic ne delajo, nimajo izkusenj, niso probali nicesar novega in sodijo nekaj, cemur se do kolen ne sezejo, ker niti ne razumejo sistema/ov solanja in so ostali res 100 let za medvedom. Od takih ljudi se ni kaj za uciti, ker mislijo, da znajo vse in se zato niso niti pripravljeni uciti, razumeti... ko boste sli cez sebe in se "odprli", boste zaceli sprasevati in ne podajati trditve, za katere nimate niti ene izkusnje, lastne seveda. Takim sporocam, da se celo zivljenje ucimo, da nikoli ne znas vsega
Slovenska lovska kinologija pri lovcih res ni vsa v riti. Od dolocenih sem se vedno kaj naucila (ker se sami niso nehali uciti). Nekateri imajo celo zdrav odnos pes-vodnik in jih je res lepo videti delati skupaj. Res carji in kapo dol takim! Pa da bi jih bilo vec!
Potem so pa ta drugi, ki so sramota za kinologijo:
- kricijo na pse (ne locijo niti poveljevanja od kricanja)
- ponavljajo povelja (krice seveda, skor na usesa psu), pa ceprav bi bilo dovolj le 1x z normalnim tonom ali poveljevanjem in malo pocakat
- grabijo pse za viher, ce se ne vsedejo po 3x kricanju na njih
- psi se jih tako bojijo, da se tresejo in dejansko psi niso sposobni zaradi strahu do vnodnika jasno razumeti povelij
- njihovi psi na preizkusih ne zmorejo niti mirno in tiho sedeti na pogonu, so neobvladljivi kricaci, ki morajo biti na povodcu, sicer jim pobrisejo iz stojisca... (pasjih nevzgojenezev iz letosnjega predzadnjega preizkusa se vedno ne morem pozabiti, ker so me cisto vrgli iz tipra - se bolj pa to, da ves, da sledijo vsaj odbitki tock pri nas (v tujini itak moras spokat domov, ker tak pes, brez samokontrole in brez, da ga ima vodnik pod kontrolo, nima v loviscu kaj delati!), vendar se jim na tekmi nesportno gleda skozi prste, skratka se na tekmi je neferplej (cez prste bi se lahko kvecjem gledalo luzerskim sportnikom in ne profijem!, ker ti bi dejansko morali biti vzor in ne sramota).
Dejansko jim ni jasen princip ucenja psov (tem ta drugim).