Hvala vsem, ki ste "replicirali" na moj post . In se na nek način strinjali z mano, da je za lovskega psa potreben dober nos in razpoznavanje vonja divjadi.
Azu in Wachtelhund sta prav lepo nazorno opisala to mojo "hipotezo", ki pa je definitivno prerasla v trditev. Delo z nosom in ne delo z očmi.
Moja prinašalka dobro loči divjad in če je na sledi npr. fazana, ne bo potegnila za sledjo zajca, ki gre čez fazanjo sled (je že bila v taki situaciji). Tudi ko je letos iskala fazana v visoki travi, pa ji je pred nosom zajec ven skočil in jo pobrisal v gozd, je samo malo pogledala pa naprej iskala tistega fazana. In oba psa, tudi terier, ko delamo vodo, brez problema plavata med živimi racami in prineseta ven tisto, ki je mrtva. Za žive race se jima po domače povedano 'fučka'.
Lovske tekme in preizkušnje po moje ne bi smele z vzrejo imeti nič. PNZ za vzrejo pa ja, ostalo ne. O tistih, ki pa se prijavljajo na preizkušnje in tekme samo zaradi tistega lista, da ima pes to narejeno in lahko naprej dela raztavne šampionate pa
naj pristavim svoj lonček glede šolanja. Mogoče s tem potrjujem pravilno razmišljanje Dive....
Sam sem več kot ponosen lastnik in vodnik nemške prepeličarke. In ja, kot je Diva omenila, tisto pravo šolanje se odvija v lovišču. Šarjenja je ne morem pač naučiti doma v grmu borovnic. začelo se je s šarjenjem, preiskavo terena, prvo nemo gonjo zajca...potem sva "spregovorila". najprej na vidno divjad, potem še po sledi. Pognala sva tudi srnjad čeprav je to nezaželjeno. V LD je nekdo videl, kako je gnala srnjad, enkrat in samo enkrat. Cela štala. kako težko sem dopovedal, da "fuj ne sme!" se pač ne da naučiti nikjer drugje. In kljub vsemu sva osvojila tudi to, da se srnjadi ne goni, odlično pa šari za pernato divjadjo in zajcem. Zdaj jo odpokličem celo od tako ljube gonje zajca. Aportiranje je bilo tisto pravo na lovu, ko je preko reke padla raca v gosto kritje. Ravno tako, kot se ne da naučiti dela v tovarni doma, tako se ne da naučiti dela v lovišču na poligonu. Moraš odit na "delovno mesto" in se tam učiti.......
Deteljica, z velikim veseljem prebiram tvoje poste. In se učim. Ja, zame si "profesor".. Tako, da resnično sprejmi moj kompliment. In zakaj si meni še posebno ljuba? Zaradi tvoje Fitke.. Vajinih delovnih in vzrediteljskih uspehov... Ja, NLT-ji so in bodo vedno moja prva "pasja " ljubezen.
Edino kar sploh ne razumem je, kakšno povezavo ima sistem učeja s tem kje učiš : ?
Glede povezave, sistema učenja in "mesta" učenja - so zadeve, ki jih lahko ob predpogoju, da ima pes dober nos, glasno gonjo.., lahko piliš "doma".. Polaganje krvne sledi, izdelava vlečke, pa potem naslednje jutro oz. dopoldne greš s psom, da jo "izdela", prav tako tudi pri jamarjih "umetni rov" in izvlačenje.. Pa aportiranje, prinašanje...Ukazi: poleg, sedi, prostor, dol.... Ja, samo to je že "višje" šolanje.. To ni osnova.. Osnove pa mora mladi kuža spoznati v naravi.. Uporaba nosu, razpoznavanje vonja divjadi, vračanje po svoji sledi, oglašanje na sledi.. ...Narava in njeno živo "okolje" nista statična slika in jaz sem mnenja, da se tega pač ne da "naučiti" drugače kot na licu mesta... Pes postane "suveren"... Se dobro počuti v njemu znanem okolju...
Tistim, ki delajo te preizkuse le zaradi sampionatov, pa sem jim enostavno ponudi malo drugacen sampionat, kot ga poznajo v mnogih drzavah FCI (tudi na Hrvaskem). Samo ste pa zaradi tega nekateri prav v luft skocili ravno v temi od angl. kokerspanjelov. Pustite jim, da uzivajo v tistem, kar jih veseli. Saj naziv Ch bo se vedno le za tistega, ki je naredil vsaj delovni preizkus, za tistega brez, pa se v nazivu ze prebere, da ni te vrste. Volk sit in koza cela. (Samo takrat nisem razumela, za kaj tocno se gre oz. kje je problem.)
Barbara, jaz sem načela to temo.. "Skakala v luft", kot praviš. Ampak upravičeno. Morda ti še zdaj ni prav jasno. Bom čisto na kratko razložila.
Po smrti našega starega psa smo ponovno pripeljali novega, uvoženega samca. Novo "kri" v Slovenijo.
In kot dolgoletni vzreditelji te pasme (vsaj nam se je zdelo tako edino prav) smo se odločili, da se malo "pokažemo" tudi na enih parih razstavah.... Minilo je kar enih dobrih 8 let odkar smo se zadnjič "pokazali" na rdečem tepihu... Stari "vozni" park doma. Predvsem pa sem želela srečati, spoznati mlade ljudi, zanamce, ki prav tako razstavljajo in vzrejajo nam ljube angleške koker španjele.. Z namenom navezati prijateljske stike..
In potem debelo gledam. Nič mi ni bilo več jasno.. Najlepši primerki paradirajo v razredu delovnih.. Dlaka kot najbolj negovani lasje, zavesice se vlečejo do tal, spredaj na prsih dobesedno "praporc" plapola.. Sijejo se kot najbolj sijoče "novoletne" lučke.. Lastnice mične gospe in gospodične.. In psi "plešejo" kot ona balerina Ana Pavlova... V nulo izpiljen nastop...
Za pridobitev tega delovnega certifikata pa je potrebna preizkušnja, tekma. CACIT ali CACT. CACIT je oznaka za mednarodno delovno preizkušnjo, CACT pa oznaka za državno "tekmo". Da ne bo pomote, to ni preizkus naravnih zasnov (PNZ), ki ga opravljajo mladi psi. To je nadgradnja. Višja ali visoka šola.. Tukaj se poleg disciplin , ki jih zajema PNZ, (nos, glasna gonja zajca, volja za delo po sledi, šarjenje, splošna poslušnost, strelomirnost, veselje do vode, prinašanje prinosila iz vode) ocenjujejo tudi "šolane" discipline: treba je izdelati vlečko zajca, vlečko fazana, prinesti raco iz vode (ne prinosila), jo pravilno oddati vodniku...Ja, vse to opisano pa je vsaj po moji kmečki logiki še vedno domena resničnih lovskih psov, takim, ki jim je to način življenja že od malega...
Nekaj slovenskih razstavljalcev in vzrediteljev je to CACIT tekmo opravljalo na Hrvaškem. Ja, slovenski in hrvaški kokeraši, mednarodna zasedba, CACIT preizkušnja).. AMpak discipline so popolnoma identične tudi na hrvaški "mednarodni" tekmi, kot pri nas na državni tekmi.
In uspešno opravljena preizkušnja omooča dobiti tisti "papir", ki se imenuje delovni certifikat, na podlagi ocenjevalnega lista ga izda KZS in služi kot "doživljenska vstopnica " za nastop na razstavah v razredu delovnih... To pa je včasih bil razred, ki je bil rezerviran za jagermaistre, s "kratko" frizurco...
In zakaj sem skočila v "luft"? Ker še danes ne verjamem, da so mlade punce, ki so pred nekaj leti začele vzrejati koker španjele dejansko "s kavča" usposobile svoje pse za takšno tekmo? Ja, " ocenjevalni list r pa so prinesle iz Hrvaške tekme..
Da pa se do tega certifikata priti tudi v SLoveniji. Zadošča tako imenovana Uporabnostna preizkušnja za šarivce, ki ima status državne tekme. In naš Tonček jo je uspešno opravil z rosnimi 17. meseci.. Evidento, med "zelenimi", vsem na očeh.
V Sloveniji je (zaenkrat) še tako, da morajo kokerji, če se hočejo okititi z nazivom slovenski lepotni šampion (Ch. SLO) opraviti oz. pridobiti ta z moje strani na veliko opevani "sporni" delovni certifikat. Druge države, vključno tudi Hrvaška (kar te je barbara10 najbrž zmotilo), pa so sprejele "sklep", da lahko lepotni prvak postane koker tudi brez delovnega certifikata..Pač pridno je treba hoditi v svet in razstavljati ter "nizati" CAC-e. In s tem pridobijo nazive: hrvaški lepotni šampion, italijanski, avstrijski.... Najbrž bo kmalu tako tudi pri nas, v Sloveniji. FCI je že sprejela sklep, naša KZS pa je polnopravna članica FCI.. Tako, da se bodo lahko tudi slovenski kokerji okitili lepotnim naslovom CH SLO brez delovne tekme in tega delovnega certifikata.
Da ne bo pomote, mene prav nič ne moti, da so ljudem razstave nekakšen hobi, da so veseli zvenečih lepotnih nazivov za svoje pse.. Da se lahko malo "považijo" z osvojenimi šampionati različnih držav.. Ker definitivno imajo lepe pse. Na razstavah v glavnem srečujem samo lepe pse, oni "povprečneži" so najbrž doma... Nenazadnje so razstave tudi "prostor" za prijetno druženje in ogled kakšnih znamenitosti raznih držav.. Do tu je vse lepo in prav. Ljudje imamo različne hobije...
Moti pa me (še vedno), da se nekdo "kiti" s tujim perjem.. Kot sem že velikokrat napisala... Veliko je razstavnih razredov, in naj ostane razred delovnih pri kokerjih res za lovske kokerje. Tudi mi se kdaj radi "považimo".. Lepo bi bilo tako.
Je pa res, da so kokerji postali "salonski" psi. Kljub temu, da se po FCI klasifikaciji uvrščajo v 8. FCI grupo - lovski psi, šarivci..
In če mene vprašate.. Ne "čudim" se jagrom, da se več ne odločajo za kokerje.. Veliko drugihj psov je bolj "uporabnih", pa še krtače in glavnika ni treba nositi s seboj (ha ha)..
Ja, naši so "ofucani" do skrajnosti... In mi gre včasih kar na jok, kam je šel ves moj trud in znanje iz "frizerstva"...
Tako, očitno danes še ni konec sveta, kot so nas "strašili" Še vedno smo tu.. Vsaj jaz.