Za pesjanarje > Vzgoja in šolanje

Komunikacija

(1/2) > >>

_Tyra_:
Zadnje čase prebiram ogromno knjig o psih, o njihovem načinu razmišljanja, načinu komunikacije z nami in z ostalimi psi.

In ravno pri tej komunikaciji sem se zadržala kar nekaj časa.

Zelo zanimiva mi je komunikacija med samimi psi, njihova telesna mimika, ki sporoča ostalim psom, pa tudi nam vodnikom, kako se pes počuti. Eden izmed behavioristov (na žalost se ne spomnim imena), je opisal 45 različnih razpoloženj, ki so jih psi med preučevanjem pokazali z mimiko, ter samo tri razpoloženja, ki so bila pokazana z glasom.

Psi med seboj odlično komunicirajo, pokažejo kaj jim je všeč in kaj jim ni na ''tisoč in en način'', z nošenjem repa, z ušesi, telesom, s pogledom,... Ljudje smo jim pravo nasprotje. Porabimo kar nekaj besed, da sporočimo kako se počutimo, kaj nam je všeč in kaj nas moti. Tukaj se začnejo komunikacijski problemi. Ko ljudje srečamo človeka, ki ga nismo videli že nekaj časa in smo odkrito veseli, hitro stopimo proti njemu, mu pomahamo, se zaderemo njegovo ime. Ko je ta naš prijatelj dovolj blizu nas, stopimo direktno proti njemu, ga objamemo/potrepljamo, vmes ga gledamo v oči in se smehljamo. Naši šrtirinožni prijatelji komunicirajo na popolnoma drugačen način. Takšen pristop bi v njihovem ''jeziku'' pomenil direktno grožnjo. Prijateljsko razpoložen pes, bi prišel do drugega, počasi, umirjeno, brez lajanja, ne bi mu pristopil direktno s pogledom v oči, ampak s strani, celotna telesna drža bi bila bolj umirjena.

V eni izmed knjig piše, da je razumevanje vedenja našega psa ključ do uspeha. Razumevanja se moramo naučiti. Avtorica predlaga nekakšen dnevnik, kjer bi si zapisovali vedenje našega psa. Predlaga proučevanje posameznega dela telesa posebej – npr. samo oči, rep, ušesa.   

Sama sem začela spremljati Tyrino vedenje, kako se obnaša, ko je sproščena doma v stanovanju, ko je spoščena na sprehodu, med delom, ob srečanju z drugim psom/psi, ljudmi. Zanima me, ali tudi ostali spremljate vedenje vašega psa?


+1

Nika:
Sama to delam cisto nezavedno- recimo temu priuceno vedenje. Zaradi njenih obcasnih "problemov" z odpoklicem in uhajanjem, ter predvsem z agresivnostjo jo moram imeti se posebej pod nadzorom. In lahko recem, da sem si v 7 letih prisla gor, kake volje je, kdaj ima namen savsnit, kdaj hoce iti malo po svoje.. In moram imeti pod nadzorom cisto vsak del njenega telesa. Stalno.
V hisi je pa niti ne spremljam toliko, ker niti nimam kaj spremljati. Vecino casa pac spi ;)

Se pa res le trikrat glasovno izraza: ko bevska na obiske ali le na nakljucne sprehajalce mimo nase hise; ko nekaj hoce (hrano, igraco) in pa ko besno bevska na nekoga, ki ga hoce savsniti.

+1

_Tyra_:
Se strinjam, da nas večina to počne nezavedno. Ampak ali se je kdo toliko poglobil v psa, ne mislim samo svojega, da ne pride do njega direktno, ampak počasi, brez direktnega gledanja v oči, da se ne sklanja nad njim, in da sam sebe toliko skontrolira, da ne izvaja dorektnega pritiska nad psom (zavedno ali pa nezavedno)?

Zase vem, da sem se neznanim psom približala počasi, ampak vedno direktno v psa, nikoli pa ne s strani. Zdaj recimo to upoštevam.

Nika:
Nikoli nisem sama rinila v psa. Sem pocepnila, ga prijazno poklicala in cakala, da se je sam priblizal meni. Sem pa zdaj ugotovila, da sem ga res vedno gledala v oci.
Pri malo vecjih, z energijo nabitih psih pa tega nisem delala. Se je itak sam zabil v mene, skakal in takrat sem pa bila malo sklonjena, da sem ga cohala. Ce bi takrat na tleh cepela, bi po vsej verjetnosti telebnila kolikor sem dolga in siroka :)
Pa mogoce se pri teh poznanih sosedovih psih, ko priletijo do tebe ko se sprehajas in ga le malo pocohljas po glavi pa gres dalje.

Pa se tole bi dodala. Enkrat me je v pasji soli en NO savsnil, ker sem ga pobozala po glavi. Instruktor mi je razlozil, da s tem izkazujem dominanco nad psom.. No, od takrat naprej pse vedno prvo bozam pod vratom.

Lanabela:
Opazujte svoje in tuje pse. Ko boste približno razumeli, kaj določen gib ali položaj pomeni - recimo temu besede, poskusite razumeti cel stavek. Pes lahko posamezne  "besede" kombinira tako, da imajo vse skupaj čisto drugačen pomen, kot vsak posebej. Recimo: dve psici se rangirata, tekmujeta katera je psihično močnejša. Pri tem uporabljata praktično vse, kar premoreta v predalčku kjer piše agresija oz zastraševanje: buljenje, kazanje zob, renčanje, napihovanje... vendar se v resnici ne nameravata stepsti. to si povesta tako, da  med vso to grozilno šaro vpleteta tudi kakšen pomiritveni signal.
ali: en pes liže drugega po gobcu. poskusite ločiti, kdaj je to lizanje  znak naklonjenosti, kdaj  pa je to pomiritveni signal oz kazanje podrejenosti.....

Psi se med seboj sporazumevajo skoraj izključno s telesno mimiko, nekaj malega z dotiki, pa renčanjem, bevskanjem in cviljenjem. Lajanje ni namenjeno komuniciranju z drugimi psi. to je prilagoditev psa na življenje s človekom - volkovi ne lajajo. Pri komuniciranju z ljudmi pa psi glas pridno uporabljajo, čeprav so med posamezniki izredno velike razlike. Nekateri psi premorejo presenetljivo velik repertoar zvokov, drugi skoraj ne lajajo.

Navigacija

[0] Kazalo Sporočil

[#] Naslednja stran