Ali je strah ali teritorjalnost; strah za teritorijem

mogoče, kar pa ne smemo enačit s strahom kot "preplašen pes", ki kaže zobe za vsako figo.
Pri nas je do neke mere podobno. Doma je odličen nadomestek za zvonec. Zunaj se kdaj pojavi podobno kot se opisuje. Ker je večinoma brez povodca si kdaj izbere ljudi za nalajat, glede na njihovo gibanje, barvo glasu, če ga preseneti...........močnejši "hitrejši" govorniki, ljudje ki se bolj hitro, energično premikajo...................s
kratka nekaj, kar ne pozna in bi v njegovih očeh lahko predstavljalo nevarnost.
Sem pa mišljenja (lastne izkušnje), da imajo majhne pasme kdaj bolj izrazit instinkt "preživetja". Najbolj napačno se je pokazalo bentenje pri takšnem početju. Ga samo bolj spodbudi. Mogoče je res dobro probat z daljšim povodcem in takoj ukrepati, ko se zgodi. Malo preusmeritve.................
...skratka tako kot pravi Lanabela.
Jast bi v začetku čim manj glasovno, energično posredoval. Prevečkrat pes to zazna kot spodbujanje in ne odvračanje in ravno to morate razčistit, zaznati. Potem pa ukrepati, takoj ko se lajež pojavi.
Da se bo pa stvar popolno odpravila pa sumim.
Glede ovratnice proti laježu......................p
si pač že po naravi lajajo. Drugo so recimo pa psi, ki pač brezglavo nabijajo.............mogoče pri teh

, kar pa z napisanega vaš ni. Če se že bi razmišljalo v to smer je boljši teletakt, ki ga upravljate sami in morate že prej razčistit kako in kdaj ga uporabiti, ker prav z lahkoto z njim psa tudi uničite
