Pozdravljeni!
Ob prebiranju literature, tem, na podlagi lastnih izkušenj in izkušenj drugih se mi je pojavilo vprašanje, na katerega bi si želela slišati čim več odgovorov. Pravzaprav gre tukaj za eno tako radovednost, kjer želim povprašati tako lastnike kot vzreditelje.
Zanima me, kakšen odnos imate vzreditelji z lastniki psov iz vašega legla in obratno, kakšen odnos imate lastniki z vzreditelji? Tukaj me zanima predvsem to, na kak način ohranjate stike? Preko elektronske pošte, preko telefona, srečanja in kako pogosto ste v kontaktu z vzrediteljem? Organizirate kakšna skupinska srečanja za posamezna legla? Kako je v primeru, ko je z vašim psom kaj narobe, ko je bolan ali ko npr. pri vetu naredite kakšne teste ali dobite izvide in izveste za kakšno spremembo (npr. alergija na hrano)? Takoj pokličete vzreditelja, ga o tem obvestite ali poveste stvari ob naslednji priložnosti ko se boste videli ali slišali? Ali za vsako stvar najprej pokličete vzreditelja ali prej vprašate na forumu/facebook strani? Kakšne izkušnje pa imate glede tega vzreditelji in kakšno je vaše mnenje o tem, kaj bi si želeli? Kako pogosto pošiljate/si želite videti slike, morda predvsem v prvem-drugem letu kužkovega življenja, ko se kuža dokončno vizualno izoblikuje? In še vprašanje za vzreditelje, ali lastnikom odkrito poveste, če pes odstopa od standarda, če vam ni všeč,... in kako to lastniki sprejmejo(te)? (na tem področju je moja edina negativna točka v odnosu z vzrediteljem, čeprav odobravam odkritost) Upam, da se kljub zmedenosti da razbrat, kaj me zanima.
Zakaj me to zanima? Pravzaprav sem o tem v zadnjem tednu veliko razmišljala, saj se v širšem družinskem krogu odločajo za nakup psa in je bilo o vzrediteljih veliko govora in me je začelo zanimati, kakšne izkušnje imate drugi. Tukaj se ne gre toliko za to, kako je bilo preden ste odpeljali mladička (o tem obstaja že kar nekaj tem; če pa kdo želi vključit, bom zelo vesela). Sem prebrala precej tem ampak mislim, da točno tega še ni bilo (če ja, pa me lepo prosim popravite!
)
Prav tako sem ob vsem tem razmišljanju pomislila na to, da vzreditelja preveč gnjavim z vsako stvarjo.
Kadarkoli so kakšne spremembe, običajno pokličem in grem šele nato k veterinarju (ali pa obratno, če smo že pri veterinarju zaradi npr. cepljenja, pa se ugotovijo še kakšne druge stvari), prav tako pogosto sprašujem glede zdravja, hrane, nege, vzgoje, šolanja, razstavljanja,… Ni da ni. Kar pogosto se tudi srečamo, nekje 1x na 2 meseca (živimo v sosednjem kraju), slike pošljem približno enkrat na mesec ali pa še to ne, saj prijateljujeva na facebooku, kjer prav tako objavljam slike. Sedaj, ko sem to še enkrat prebrala se mi pa res zdi, da preveč gnjavim.
Naj omenim, da imam trenutno svojega prvega psa in mi je to področje okoli odnosov po nakupu precej nepoznano, saj nimam izkušenj. Aja, pa da ne boste mislili, da je šlo za nakup na slepo, že nekaj let pred nakupom sem se zanimala o pasmi, vzrediteljih, obiskovala razstave, se družila z lastniki,… saj se mi zdi to zelo odgovorna naloga, imeti psa, zato se mi zdi prav, da je odnos z vzrediteljem dober.
Želim vam lep preostanek večera!