Pozdravljeni! Sem nova na forumu in sem to že nekje objavila pa nevem kje, zato še bom enkrat napisala.
Rada bi opisala primer neprimerne vzreje psov, zaradi katerega trpi naša družina in pes. Odločili smo se za psa, nemškega ovčarja, čistokrvnega in z rodovnikom. Našli smo ga v Murski soboti, psarna MS Turopolje. Star je bil cca. 3mesece. Ni bil čipiran, je pa bil cepljen proti kužnim boleznim. Za njega smo plačali 500€. Hrano nam je svetoval Happy dog in obvezno kalcijeve tablete. Doma se je hitro navadil na nas in okolico. Ko smo šli prvič k veterinarju po čip, je veterinar rekel, da pes nima pravilnega urgiza in ne bi smel dobiti papirjev. Začeli smo z šolo za maldiče. Nato je začel šepat na prednjo desno taco. Šli smo k veterinarju, kateri nas je poslal na slikanje v Mursko soboto. Prvo slikanje: 29.06.2010. Tam so nam rekli, da bo to prerasel in da ni nil narobe. Vendar je vedno bolj šepal, zato smo se odpravili k veterinarju v Varaždin. Drugo slikanje: 23.09.2010. Že drugič pod narkozo ,na žalost. Tam nam je takoj rekel, da se ne bo moglo nič pomagati, da ima dedno bolezen, in sicer Fragmentirani medijalni koronoidni izdanak ulne desne noge ( po domače: kost mu raste v sklep na komolcu). Poslal je izvid v Zagreb na drugo mnenje, kateri je diagnozo potrdil. Poslali smo slike v Topolšico k dr. Matku, kateri je rekel, da nima smisla operirati, da se bo ponavljalo in da je to dedna bolezen. Rekel še je, če bi ga vsaj prej pripeljali, kakšnih par mesecev, bi še se dalo kaj narediti, ampak ni pa prepričan da bi pomagalo. Če bi nam v Murski soboti rekel, kaj je narobe, bi ga takoj peljali v Topolšico in ne bi tako dolgo čakali. Zdaj šepa na prednjo desno taco tako zelo, da ne more priti več domov iz sprehoda. Star pa je 1 leto in 9mesecev. Začel je kazati znake kolčne displazije, zato občasno, ko začne kar naenkrat držati zadnjo taco v zrak, dobi protibolečinske tablete, da lahko vsaj normalno hodi. Je pa zelo aktiven pes. Naredili smo tudi malo šolo in bi šli naprej z njim, obramba ali sled, pa ne moremo, ker je to prevelik napor za njegove kosti in sklepe. Ne smemo mu več metati žogice, kar obožuje in se vsake toliko pregrešimo in mu jo vržemo. Rejec nam je ponudil denar za zdravljenje ali pa drugega psa. Na nič nismo pristali. To je naša zgodba, upam da bo klub temu še nekaj časa kvalitetno živel, ker se bomo težko poslovili od njega.