Tudi mi imamo dogo in smo imeli podobne težave, pa prihaja od tretjega vzreditelja, kot Anin Marshal in samosamova doga (po tolikih letih spremljanja dogaške scene že približno vem, kaj kateri vzreditelj hrani
). Pa naj še opišem našo kalvarijo, ki smo jo dali skozi...
Po Pro Planu, ki smo ga prinesli od vzreditelja (in po katerem smo morali na 3-4 tedne pucati žlezo, pes je na sprehodu žrl travo in dreke kot zmešan, pa še dlaka je bila brez leska in je začela dobivati rdečkast odtenek, dreka pa je bilo za izvoz in na enem sprehodu smo pridelali različna stanja, od klobase do pudinga), smo po nasvetu veterinarja pri njegovih 7-ih mesecih poiskali drugo hrano - Trainer Fitnes zajec in riž, ki je brez žitaric (pšenica, oves, koruza), saj smo bili prepričani, da so le-te vzrok našim težavam. Stanje glede dlake se je v 14. dneh normaliziralo, kakci so bili majhni in kompaktni, kuža je 2 meseca z veseljem pojedel obrok, vse dokler se ni zamenjala formula. Zajca več ni bilo, po raci pa ful mehak kakec (skoraj driska) in hranjenje z gnusom, dokler ni popolnoma prenehal jesti. Takrat smo prešli na TOTW losos. Največji problem pri njem je bil ta, da če ga je dobil malo preveč, je kar zletelo skozi njega (za njegovo takratno težo je bilo predpisano 750 g, pojedel je 850 g, če je pojedel 900 g, je že driskal). Tri mesece je z veseljem pojedel vsak obrok, vendar zaradi prej opisanih težav ni nič kaj prida pridobival na teži. Po treh mesecih pa se je začelo mehko kakanje. Pri prvi vreči sem pomislila, da so mogoče za malenkost spremenili formulo in mu to ne odgovarja, ko pa je bilo isto še pri drugi vreči, pes pa je bil, kljub redenemu hranjenju, iz dneva v dan bolj suh, sem začela z iskanjem nove hrane. Naj še povem, da smo vmes odkrili preobčutljivost na jagnjetino in če hrana vsebuje malenkost le-te (npr. TOTW bizon vsebuje jagnječo moko), je driska tu. Po TOTW sem nabavila Farrado z zajcem, delali smo postopen prehod cca 10 dni, nekaj dni je bilo ok, potem je več ali manj spet kakal puding. Na doga pikniku smo po prepričevanju in pozitivnih izkušnjah nekaterih dogašev, tudi vzrediteljice, vzeli vrečo Pro Fine hrane. Več je bilo novih briketov, bolj je tekoče sral, po popolnem prehodu pa fasal krvavo drisko, da smo pristali na antibiotikih, probiotikih in dietnem Hillsu.
Ker se s Sergejo iz Avanturista (AG, Farrado) poznava in ker je spremljala našo zgodbo glede težav s hrano, se je tudi sama malo pozanimala in prišle sva do zaključka, da pa pes morda ne prenaša toliko mesa. Namreč večina hran, ki ne vsebujejo žitaric, vsebujejo veliko mesa (50+ procentov). Svetovala mi je, naj najdem hrano, ki bo vsebovala max 40% mesa, raje manj kot več. Najdla sem Cibau ribo z rižem (kot alternativo, če ne bi bilo ok, pa sem imela še AG losos) in najprej poskusila z majhnimi vrečami (3 kg). Pes ima že od prvega dne kompaktni kakec in nobenih težav. Sicer poje precej več, kot je predpisano (če je samo brikete, dobi nekje 1000-1200 g na dan od predpisanih 850 g), je pa v dobrih dveh mesecih pridobil skoraj 5 kg in moram priznati, da že prav lepo zgleda.
Občasno še ima prebliske s sranjem, kot npr. ta teden, ampak so delno psihičnega izvora (v soboto smo imeli obisk z dvema otrokoma in se revež ni mogel naspati in spočiti, v torek pa smo bili na obisku pri vzrediteljici in tudi ni bilo časa za spanje, pa še dišalo je za znoret
), delno pa zaradi kosti, ki jih je dobil za glodat.
Naj še povem, da že ves čas kombiniramo brikete s kuhanim (makaroni z mletim piščancem), tako da na piščanca (vsaj svežega, ne v obliki briketov) ni občutljiv. Brikete sem priporočala tudi kolegici, ki ima mešanca in je imela po TOTW podobne težave kot mi in je super zadovoljna. Res je, da marsikoga odvrne, ker je hrana italijanska češ, kdaj so pa Italijani naredili kaj pametnega, ampak pri nas so se zaenkrat ravno Italijani obnesli.
Jaz mislim, da je sicer res veliko odvisno od vzreditelja in njegovega odnosa do mladičev, vendar vedno ni tako, vsaj v našem primeru ni bilo, saj je bilo pri vzreditelju res dobro poskrbljeno zanj. Tako kot smo ljudje občutljivi na določeno prehrano, tako imajo tudi psi svoje "potičke", mi pa smo tisti, ki moramo ugotoviti, kaj našim štirinožcem najbolj odgovarja.