Pri nas doma smo se tako osem let kregali, ker je bil oči mnenja, da pes ni za v stanovanje
(niti čivave mi ni pustil imeti), vendar nisem popustila. končno sva se nekako zmenila, da naj bi bila tamala notri le kot mladiček, potem pa v pesjaku (sem potiho upala da se bo omehčal
) ,na koncu je bilo tako, da je bila lahko le v moji sobi, kdo misliš, da jo je prvi nesel v dnevno sobo
,nihče drug kot oči. lulanje in kakanje sploh ni tak bavbav, se kdaj pa kdaj zgodi nesreča, pobrišeš in je to to, ter poskušaš čim pogosteje peljat ven, kakanje za večino mladičev ni tak problem, se veliko hitreje navadijo zunaj. Dlake pač so in vedno bodo, pometeš, posesaš. Glede smradu, pa verjemi, je imel moj dedi psa zunaj in je tako smrdel, da so vsi vedeli, kdaj sem bila pri njemu. Jaz pri moji sploh ne zaznam nekega izrazitega smradu, pa je cel čas ob meni ko sem doma. Če se pa že kje povalja jo pa pačskopaš. Sky je še do nedavnega tudi ušlo včasih, se je pa sedaj super urihtalo (tam do desetega meseca) , s strani očija sem seveda jaz kriva ker ji odpada dlaka
, pa je bil že parkrat kar fajn prepir zaradi dlak in lulanja itd.
Je pa res škoda, da mora biti mali že od majhnega sam zunaj, ker verjemi, da imaš veliko boljši odnos s psom, če je ob tebi. Ne da več kot pol časa preživi sam.
Mi imamo sedaj tako urejeno, da je dopoldne, ko smo v šolah, službah v pesjaku, ko sem pa jaz doma je tam kjer sem jaz
, pa moram rečt da mi je tako čisto všeč, pa še dedi jo lahko pride malo pogledat in počohat, ko nas ni.