Kakšna vprašanja postaviti kandidatu za nakup mladiča? precej je odvisno od pasme. Če prodajaš mastine, potem je res smiselno tudi vprašanje o premoženjskem stanju. So pač dragi za vzdrževanje, da o veterini ne izgubljam besed. če bi imela rotvajlerje, bi na vsak način iz pogovora skušala izluščiti, ali bodo bodoči lastniki sposobni psa primerno vzgojiti in socializirati.
Svojih mladičev sicer že nekaj let nisem imela. ko pa so bili, cena ni bila nikoli skrivnost, navsezadnje je 90% klicev izključno firbca za ceno. Prej ko jim potolažim firbec, prej imam mir pred njimi. cena za vse mladiče je bila enaka, sem pa občasno komu dala popust iz različnih vzrokov. Tistim, ki so se mi zdeli neprimerni za lastnika, sem to odkrito povedala in tudi zakaj. Igrice z višanjem cen za nesimpatične kupce mi nekako ne ležijo. Sicer je bil občasno kdo užaljen, je pač bil.
Prvi vtis sem dobila že po pogovoru po telefonu, če mi je bil kdo izrazito nesimpatičen, se nisem menila za obisk in ni dobil naslova. S tistimi, ki so prišli gledat mladiče, pa sem se pogovorila o tem, kaj pravzaprav pričakujejo od psa in kaj bi radi z njim počeli. Kje mislijo imeti psa, kdo ga bo vodil na sprehode, ali razmišljajo o šolanju, kako si predstavljajo vzgojo...
že na začetku so odpadli tisti, ki so iskali psa za čuvaja (sinonim za verigarja ali psa, spuščenega na neograjenem dvorišču) sem rekla da ne goldni in ne samojedi niso čuvaji in da tatovom še pomagajo nositi stvari iz hiše (vsaj za samojede to sicer ne velja, pa nič zato)
Gmotno stanje kupcev me ni zanimalo. občasno sem se zmenila tudi za plačilo na obroke, vendar je bilo to glede na zelo zmerne cene res redko. Za goldne mi je bilo čisto vseeno ali gredo v hišo ali v blok, samojeda pa dala v blok samo izjemoma. Mladičke so dobili tudi popolni začetniki, ki so imeli sprva malo čudne predstave, kako bodo živeli s psom in impulzivni kupci, ki so se za nakup odločili v trenutku, če sem ocenila, da se bo z mladičem ujel in če je bil priporavljen upoštevati nasvete, ki jih je dobil (iz teh se je izcimilo nekaj mojih najboljših lastnikov)
Pogodbe sem imela sestavljene, bile so kar najbolj preproste z najbolj osnovnimi zadevamii, za vse ostalo pa je veljal ustni dogovor, ki je temeljil na medsebojnem zaupanju. Zanimivo je, da so se lastniki teh ustnih dogovorov doslej celo držali.
vsi kupci so imeli možnost, da mladiča v 10 dneh vrnejo ne glede na vzrok in dobijo povrnjeno celotno kupnino ( če je mladič v enako dobrem stanju kot je bil ob oddaji) V vseh letih je to možnost izrabil samo eden, ker je njegova 80 letna tašča zaradi psa udarila gladovno stavko in v 10 dneh ni odnehala.