Res se mi ne da na dolgo in široko, ker smo o tem že zelo veliko v drugih temah. Vendar: celotna "dogma" o dominantnih psih, ki si v mešanih človeško pasjih krdelih na vsak način prizadevajo zasesti vodilno vlogo in jih je temu primerno treba neprestano tlačit dol je v osnovi zgrešena.
1. Pes ni volk
2. tudi volkovi se ne vedejo tako, kot je na linku opisano
3. medtem ko se nekateri psi, ki dlje časa prežive skupaj lahko (nikakor pa ne nujno) povežejo v krdelo, v katerem imajo ohlapeno hierarhično lestvico, pa psi (razen zelo redkih izjem, ki so skoraj od rojstva vzgajani v izolaciji in brez stika s svojo vrsto) zelo dobro vedo da niso ljudje in svoje krdelne ureditve ne prenašajo na človeško družino.
ad2: V naravnem volčjem krdelu živijo skupaj starši z eno ali več generacij mladičev. Do boja za oblast praktično ne prihaja. Ko mladič povsem dozori, zapusti krdelo in si ustvari svoje. Se pa to dogaja v umetnih krdelih (ko na omejeno ozemlje naselijo volkove iz vseh vetrov, ki morajo po sili razmer živeti skupaj, ali v naravi kadar se več naravnih tropov volkov začasno združi v večjega, kadar to narekujejo življenski pogoji)
Namreč, povsem zgrešena je trditev, da se dva tropa volkov, ki se srečata, med seboj pokoljeta. Volkovi iz sosednjih krdel se med seboj poznajo in imajo zelo prefinjene načine, kako se izogibajo medsebojnim konfliktom. Do spopada pride v izjemnih primerih (ko recimo počijo skupaj na isti plen), večkrat se zgodi medsebojno sodelovanje.
Prav tako ni resničen opis, kako volkovi reagirajo na druge plenilce. Za volka je to, kako "puma drži rep" izjemno pomembno, saj se tako eni kot drugi izogibajo konfliktom, iz katerih ne en ne drug ne bi prišel brez poškodb. res je sicer, da se, če do konflikta vseeno pride borijo vsi, od najmočnejšega do tistega iz dna lestvice, res je pa tudi, da o tem, ali se bo spopadlo ali se bo umaknilo ali pa se bo ignoriralo odloča vodja.
Edino, kar volk napade brezkompromisno, brez komunikacije in z jasnim namenom da se ubije, je plen.
Ne vem sicer, kaj si pisec predstavlja kot "obrambnega psa". Takega, ki bo brezkompromisno napadel vsako osebo, ki se bo približala njegovi družini, ne glede na "njegovo nadrejeno ali podrejeno držo" (torej ne glede na to, ali gre za nekoga ki grozi ali mimoidočega, otroka ali odraslega) v našem prostoru in času ne potrebujemo.
Dober obrambni pes bo sicer opozoril na tujca, a napadel bo izključno tistega, ki bo dejansko ogrožal varnost domačih. Kar je pri ovčarjih in rotvajlerjih mogoče doseči.
Da na linku napisano ravno ne drži, potrjujejo številni službeni policijski psi, ki so v svojem prostem času družinski psi.
O lastnostih "bandogov" težko kaj konkretnega napišem, ker se med seboj zelo razlikujejo, glede na to, kaj namešajo vzreditelji vanje, pa vsak seveda trdi, da so pravi bandogi samo njegovi. Tistih par, ki jih poznam ima solidne lkastnike, ki so poskrbeli, da niso grožnja za okolico.