Prav. pri primerih vodnikov slepih in reševalcih, ki jih navajaš, ne gre za to, da pes ugotavlja ali je povelje butasto in s tem njegov lastnik popoln bebec ampak pes pač išče najboljšo pot zato, da izpolni povelje, ki mu ga je dal vodnik. Moj pes se na pregonu tudi ne zaleti v prvo drevo, ki mu je napoti. Ampak če razmišljam kako bi bilo, če bi začel ugotavljati, da je skrajno butasto, da ne sme grist koga, ki pride mimo, ker je to mnogo bolj zabavno kot čakat na prostoru, mi pa ni prav lahko pri srcu.
In kapo dol, če je šla tvoja psica v jami naprej kljub oviri. Ti je pač brezpogojno zaupala. Ker meni moj pes zaupa, skače 4,5 m v daljavo in pleza čez 2,5 m visoke stene. Ja, če bo pa na drugi strani v robidovje padel - big deal. Načeloma naj bi jaz kot vodnik ocenila ali bo pri tem preživel ali ne. Jaz mislim, on dela. In si ne želim, da bi začel uporabljati svoje pasje možganske vijuge zato, da bi ocenjeval smiselnost mojih zahtev. Če bi se to zgodilo, se bi on pogovarjal s tabo na forumu, jaz bi pa doma kosti glodala. Tudi pes, ki ga navajaš, da dela na višini, ni "razmišljal" o smiselnosti povelja ampak o načinu, kako naj izpolni to povelje in ostane cel.
In ne mislim dovoliti svojemu psu, da me ne-uboga. Ko/če se bo to zgodilo mu bodo v momentu odprta vrata v večna lovišča. (Tisti, ki veste, kakšnega oz. katerega psa imam v mislih, vam bo tale stavek jasen, vsem ostalim nimam namena razlagat)
Poleg tega pa v citatu ni govora o podredljivih in neumnih psih, ampak o dominantnih z veliko stopnjo samostojnosti.