Bi se Davor en mal u hlače, če bi mojo psico srečal
. Tok komunikativnega psa redko srečaš. In njen repertuar obsega precej uporabe črk G in R
V vseh možnih intonacijah, vseh možnih situacijah...in to
VSE brez kančka grožnje. Pač ko prideš domov in je takoj ne ''opaziš'' stopi zadaj in začne '' aaarrrr. aarrr. grruuuuau. rrrr. gggraauu uau uau.'' in potem ko jo čohljaš dela zraven. ''aarrr nam nam.'' Pri tem je telo vedno v sproščeni nezategnjeni drži. Bočno na orenčano osebo. Po navadi zvito tako, da je hrbet še najbližje roki (za vsak slučaj, da se vsaj sama naslone za čohat). Žnabeljci sproščeni in v ogliki U. Uši mahljajo. Zraven pa še naglas zeha in zaključuje zehe z ''aaahhrrrrr''.
Pa mimoidoči. Jo pozdravijo in potem nehajo čohat bi pa še čvekali. Jih gleda pa ponovi vajo od zgoraj.
Pri tem pa maha z repom, ko zmešana. Tisti, ki vsaj približno poznajo govorico pasjega telesa jo s polnim smehom začno božat. Takrat se začne pa ko en črv zvijat in se valat po rokah. Zraven pa z polno odprtim gobcem (in vidnim zoben itak
) proizvaja ene ''ahhauuhh dej še'' zvoke. Oni ki pa se jim sanja ne kaj pes želi ''povedat'' pa itak korak nazaj pa ''ooo je pa huda''
Ali med igro. So gggrrrr-ji tako že ''brutalni''
Za pokakat za tiste, ki nimajo pojma kaj je to pes. Glede na to da pri nas ni prepovedana igra z rokami se zažene proti roki z polnim ''aaaarrrr'' in smehom na frisu. Ugriz blokira preden pride do roke, ker ve kje so meje igre.
Zgodba je drugačna, ko renči opozorilno (na lisico npr.). Intonacija povsem drugačna, drža zategnjena in naprej nagnjena zamrznjena in premika se počasi ter togo.
O ti šit mam problem, ker pes renči
Problem nastane (in to precej hud), ko si ''mojstri'' omislijo, da pes pa razen mahanja z repom ne sme nič počet pa vse zatirajo v kali. Pes lepega dne samo še grdo ugrizne. Se ga z načinom dela nauči, da škoda kej rečit - boljš nardit.
Ena od psic narejena ravno po tej metodi (kazen za vsako nezadovoljivo opravljeno nalogo ali za kazanje miritvenih signalov) je nesigurna do neba in nazaj.
Šele po ene 2 letih dela in življenja v pasji skupnosti, kjer je komunikacija dovoljena se je počasi naučila, da lahko uporablja pasjo govorico. Zdaj ko je končno lahko ''spregovorila'' je neverjetno manj konfliktna. Je v svojem razredu veljala za ''potuhnjeno, nepredvidljivo, razštelano, neubogljivo in nasploh psico s katero se nič ne bo doseglo''.
Ja tako naprej bi samo koga več povaljala.
Kaj ko bi ljudje se manj ukvarjali s kontroliranjem in več s svojim znanjem o bitjih, ki jih bodo 100% srečali?