Uuu ste se razpisale. Nisem si mislil, da bom z enim vprašanjem povzročil takšna trenja. Ampak, če lahko, bi vseeno malo pokomentiral. Seveda se strinjam, vsak od nas, ki si sploh izbira pasjega člana družine se mora zavedat, da bo moral veliko svojega časa namenit svojemu psu. Tako kot je, ko dobiš človeški naraščaj. Ne vem, če ste že vse tu (ali vsi v tej omenjeni debati) starši. Ko dobiš otroka vlagaš veliko energije in časa v njega zato, da mu zagotoviš stabilno podlago za prihodnost. Rečejo, da je otrok najboljši izdelek svojih staršev, tudi psi so lahko najboljši izdelek svojih lastnikov. Torej, zavedam se odgovornosti pri izbiri pasme in sem se pripravljen boriti ob večjih in manjših težavah, ki bodo nastale v dobi odraščanja in tudi kasneje.
Ne vem, če ste me vsi dobro razumeli, kaj je v bistvu moj namen, ko sem povprašal o izbiri ali-ali in o tem, koliko dam na takšne ali podobne reklame za različne pasme. Se pa strinjam s Tino, da je dejansko ona edina, ki mi lahko da resnično dober nasvet glede briardov, ker kolikor sem uspel zaslediti, ima že kar nekaj kilometrine za seboj. Ni pa lepo od vas ostalih punc (ženk, da ne bom katere užalil
), da postavljate pasmo v slabo luč zaradi nekaj težav, ki so se nekomu pripetile, ko so pasmo imeli doma. Ne gre sodit ne lastnika in ne psa na podlagi ene lastnosti in to potencirat na celotno pasmo. Tudi sam sem prebiral kar nekaj spletnih strani različnih rejcev (čeprav bo mogoče Tina malo huda
) in vsepovsod omenjajo briarda za družinskega psa. Torej nekaj na tem mora biti, se strinjate? Od mene bi bilo resnično neodgovorno, da bi sploh izbiral med pasmo, ki naj bi bila bav bav (žena bi mi jih najverjetneje napela
). Dobiti psa, ki je imel smolo pri lastnikih in ga prevzgajati, moram ovrednotiti z veliko poguma in predvsem vere v psa, da je zmožen biti boljši. In če uspe, pomeni, da razlog ni tičal v samem psu, ali pasmi, če tako hočete, ampak v napačni vzgoji. Sam na primer vidim ogromno razlik pri mojih hčerkah, pa jih vzgaja na isti način, pa se odzivata različno. Pa kljub vsemu, da sva dosledna, včasih ušpičita kakšno res hudo. Pa smo potem razočarani, sprašujemo se o tem, če je z nami kaj narobe, kje smo ga polomili? Ampak na koncu dneva vedno pridemo do zaključka, da je karakter ali osebnost oziroma samostojnost tista, ki nekoga napelje, da zaide "do sladkega greha".
Tako moramo biti tudi ponosni, da otroci delajo napake, saj mi z njimi odraščamo in se od njih učimo. Premagujemo izive in se trudimo biti vedno boljši. Pes mora prav tako predstavljati nekakšen iziv, ne, da je zgolj glina, ki jo oblikujemo v lonec in ga postavimo na polico za naslednje sto let. Tudi pes se uči in dozoreva skozi lastne napake, tako da to ni nič slabega. Slabo je zgolj to, da ima pes lastnika, ki mu ni mar za njegove napake in se ne trudi svojega psa usmerjati na pravo pot. Uf, zdaj sem se pa že jaz pošteno razpisal.
Sem pa vesel, da vam ni vseeno za kužke, da vas skrbi, kje bo morebiti kakšen pes pristal in kakšno življenje ga čaka. Hvale vredno.
Čas je da se poslovim, a preden rečem zadnjo, bi vas prosil, če se mi še javi kdo za bobtaila, da ga malo pocukam in povprašam. Tina, za briarde pa te kontaktiram na privat pošto. Pozdrave vsem udeleženim, pa lep vikend.