Jej kak zanimivo, da eni klasične metode dela (ja večkrat bi morale bit v narekovajih, priznam) enačite z IPO. No pa, če jih že enačite bi blo fino, da jih ne prodajate lastnikom, ki imajo doma kavč pse, v mestu bi naj bili kulturni, poligonsko poslušnost pa izkusijo 2x tedensko v dveh do treh mesecih tečaja.
Ker ''klasične metode dela'' kot take ala Koehlerjeva metoda temeljijo na čem? ''Negativnih krepilih'' in ''pozitivnih kaznovalih''? Podkrepljeno predvsem z uporabo pripomočkov ali bolje rečeno ''bergljami''. V grobem rečeno seveda. Potem so odsopanja v mnogo smeri. Tiste dobre izvedbe morda še izgledajo.
Ampak tako realno gledano, če se spustimo dol z oblakov IPO športa bodo tečajniki po končanem tečaju s psom kaj? Tekmovalno usmerjeni?
Ker še tako učinkovita metoda, ki temelji na takšnih podkrepitvah odpove, če vodnik želi psa na fleksu. Ali pa je skrajno nesmislena, da psa korigiraš v poligonski poleg, ko pa na sprehodu enkrat ohlapno zahtevaš vsaj meter stran od vodnika, na poligonu tik ob nogi, spet ob sprehodu po mestu pa med ljudmi spet teraš novo distanco stran od vodnika. Kje je potem fora v natančnosti, če pes vsakič posebej dobi za isto gibanje (torej gibanje naprej) korekcijo enkrat tu drugič tam. Doslednost my ass.
Pri tem se ne vpikujem v poligonsko šolane pse. Ampak take čist povprečne lastnike, ki obiščejo tečaj pa nikoli več ne pomislijo na delo s psom. Pa na vse tiste domače preizkuševalce metod, ki jih niti ne razumejo.