Je kdo na forumu, ki uporablja tisto skrajnost pozitivne motivacije, ko pes vedno naredi vse prav in samo nagrajuješ... Brez "ne", "e-e" in podobnih... Da pes praktično nima možnosti razviti vecenja, ki ga ne želimo.
Odvisno od psa.
Pri mladički je skorajda šlo tako. Kar se vzgoje tiče. Ni bila tam do kakega leta spuščena brez kontrole. Če je pa že bila sem poskrbela, da je to bilo na dovolj varnem mestu, da mi ni bilo potrebe vpit ''neeeee na cesto''
In ja bi lahko rekla, da nisva uporabljali ne-jev kot takih. Ne da je težko, je pa drugače. ''Ne'' izustiš že z navade.
Samo je pa nekaj tukaj. Uporabljala sem pa sistem negativne kazni.
Ne pa kar se tiče vaj. Tam sem in še malo iz navade ter malo, ker pomaga dajem samo signal, da ne bo šlo. Ravno toliko, da psa ne frustriraš. Ni to ravno kreganje ''neee!'' ampak ''ne splača se ti probaj drugače''. Če vidim, da po kakšnem poskusu ali dveh ne gre na bolje. Ustavim vajo sama in razmislim kako naredit drugače, da bo zadeva stekla.
Pri odraslih psih, ki so izkusili ravno obratne sisteme pa ni šlo povsem brez kazni. Ampak tudi te so bile tako lepo negativne in podkrepljene z dovolj motivacije, da so tudi redko kdaj bile uporabljene. Huh dosti manjkrat kot kazni od prej. Žal je pa pri eni psici trajalo skoraj leto, da se je ''odprla''. Danes pri njej že samo namig, da bo dobila kaj ukinjeno pomaga
Če pa sprašuješ dotično za popuščen povodec ja je šlo pa pri vseh (tudi ne mojih) brez besednih ''nejev e-e jev''. Ne pa samo na pozitivno motivacijo. Že zato, ker so to včasih psi, ki niti ne obrajtajo hrane ali igre. In potem so nagrade okolje. To pa moraš zbalansirat z negativno kaznijo. Tisto, kar je bilo kazni jih je bilo malo. A ravno dovolj, da so dojeli koncept. ''Če vlečem ne grem niti cm dlje kot sem si želel kvečjemu grem nazaj''. In ''če želim do točke B pridem tja po hitrem postopku, če le grem s karabinom visečim na ovratnici''. Pri tamali sem pa že od začetka uporabljala oprsnik. V dobi pubertete je bil pripet spredaj. Pri tavečjih pa vse od haltija, do oprsnika, do samo namotanega povodca okoli prsnega koša...mi je blizu TTouch način vodenja psov. In vse temelji na sistemu motivacije in kazni na način, da pes sam odloča ali bo hodil ali ne. Za te načine sem se odločila iz preprostega razloga. Ker psu jasno dam vedet, kje želim, da se nahaja karabin (visi pod brado in ni zategnjen ne na stran, ne navzgor) ter da ne želim nobenega pritiska. Ker imam rada feer play to tudi sama izvajam. Ti ne vlečeš - jaz pa tebe ne.
Kdor vidi samo rožice pa marjetice tukaj se moti.
Že z razlogom, ker je na nek način negativna kazen lahko že to, da mu ne omogočiš piz$%& (torej je kazen npr. sledni povodec, ker ga v trenutku neumnega prebliska onemogočiš). Tako tudi pri pozitivni motivaciji psa soočiš s kaznijo. Je pa res, da ji pozitivci tako ne pravijo iz preprostega razloga, ker smo vsi navajeni, da kazen pomeni nekaj slabega, grobega. Pa še to je. Da vsi, ki vsaj približno znajo uporabljat pozitivno motivacijo psa redko kdaj sploh rabijo kaznovat. Ker zakaj bi ga pa, če pa pes že v osnovi želi počet sebi v korist. Pa še tisti, ki psa dobro ''preberejo'' uporabljajo za motivacijo pravzaprav marskikaj. Tudi to kar bi lahko bilo prepovedano. Iz tega dobiš idejo, da je psu vse nagrada, kar je res. Tako, da če ti kot vodnik poskrbiš za zabavo je pes ne bo iskal stran od tebe, ker je s tabo tako fajn
Bi pa rekla, da tisti res skrajni klikeraši ki prisegajo samo na pozitivo in kontrolirano okolje s psi delajo toliko, da pes niti šans nima pomislat na karkoli drugega. Za povprečnega lastnika s hišnim psom bi znalo bit komplicirano.
Zato je pa bolje psa dobro ''prebrat'' si zapomnat njegove ideje, vzpodbujat željene in onemogočat neumnosti. Hitro delajo sebi v prid, da jih le v ''taprav kanal pošljemo''.
Zato pa pozitivna motivacija ni isto kot permisiva.