Tema: Pasemske razlike in pasja agresivnost

[Weaver]

http://www.understand-a-bull.com/Articles/Breed%20Differences%20in%20canine%20aggression.pdf

[Davor]

to da je agresivnost genetično bazirana na podlagi pasemske vzreje znanost že ve kar nekaj let, čeravno pesjanarke tule to na vse štiri to zanikajo, ker je to podlaga za BSL;
ne zgolj to, z intenzivno vzrejo jim je uspelo prej popolnoma neagresivne pasme uničiti (zlatkoti so krasen primer pa razni španjeli), ampak se tle raje prelaga krivdo na Matoše in nerodovniške pse

[Lanabela]

Zelo zanimiva študija. Škoda ker se posameznih delov ne da kopirat, ampak nekatere trditve so fenomenalne:
Pravilno ugotavljajo, da je agresija (pri čemer ločijo več vrst agresije, na kar se večinoma pozabi) odvisna od pasme, linije znotraj pasme (=dednost) in vzgoje socializacije..(=okolje)
Ugotovitve so za babjo stran povsem pričakovane, za desce bodo pa verjetno rahlo šokantne:
Najbolj agresivne pasme tako do ljudi (domačih in tujih) kot do psov: jazbečar, čivava, JRT
specialisti: agresija do drugih psov: akita in pitbull, agresija do tujcev: avstralski govedar (mi ne gre iz glave Mad Max 2), do domačih (neverjetno toda tako piše): ameriški koker  španijel in bigl.
Najbolj miroljubne tako do ljudi kot psov: goldni, labradorji, bernci, grejhundi in vipeti.
Zanimivo zelo. Mogoče bi nekaterim koristilo študijo prebrati, preden pišejo komentarje. Sestava pasem za BSL bi bila glede bna tole silno zanimiva.

[Weaver]

Ja, samo računaj, da ćivave pa jezbečarji neke hude grožnje janvi vanrosti ne predstavljajo, gre za majhne pse, katerih ugrizi težko killajo pa trgajo roke pa 'mošnje'. Bigl pa grize doma, tako da je javnost varna...

pitbuli pa znajo kar ogrožati druge pse recimo...

škoda, da se ni študija razširila na še več pasem, je pa zanimivo, da so izsledki za rodezijce genau taki, kot se sicer glasijo opisi...če slabo ravnaš s psom, postane agresiven, vendar agresije ne obrne proti gospodarju ampak proti drugim. Presenetilo me je tudi, kako prijazen je praviloma doberman do domačih, tisti uvoznik iz serbije bo najbrž srečen.

[Lanabela]

Nič se vun mazat, rezultati so kakršni so. Raziskovali so agresijo kot tako. Ne moč ugriza.
In če gledaš razpedelnice nižje dol število pasem sploh ni bilo tako majhno (cca30, vključno z nemškimi ovčarji, mastifi, rodezijci, rotvajlerji, dobermani).
Kar se tiče današnjih (zlasti evropskih) dobermanov pa so mucice, do ljudi povsem nenevarni, znajo pa biti zelo zoprni do drugih psov.

[Weaver]

Saj se ne mažem vun, sem predhodno prebral vse brez skrbi in bi lahko mirno ne objavil tega linka.

Moje pripombe so se nanašale glede na BSL, čivava recimo enostavno ni pasma, ki bi jo označil kot nevarno za ljudstvo.

[Lanabela]

Seveda. Tudi zaradi tega so BSL nesmiselni.

[Davor]

čivava recimo enostavno ni pasma, ki bi jo označil kot nevarno za ljudstvo. 

ker je potrebno ločiti med številom ugrizov in število napadov z smrtnim primerom; statistike imaš uradne , sem jih tudi sam tule objavil, samo baje letno več ljudi umre ko se spotakne na kadi, pa  zato ne gre za pomemben  podatek

in drugo BSL kljub prepričanju tule ni le prepoved , je vsaka zakonodaja ki temelji na ključu pasem; tudi recimo obvezno šolanje, zavarovanje, davek (oz licenca), omejitve v vzreji, dovolenje lasti....

[BlackDevil]

Pravilno ugotavljajo, da je agresija (pri čemer ločijo več vrst agresije, na kar se večinoma pozabi) odvisna od pasme, linije znotraj pasme (=dednost) in vzgoje socializacije..(=okolje)

Je dovolj da sta starša neagresivna ali moraš videti več psov istega porekla in če koliko?

[Lanabela]

Ker večinoma (torej razen mogoče nekaterih redkih bolezenskih primerov) ne gre za preprosto lastnost, ki bi jo določal en gen, tudi dedovanje ni preprosto. Agresivnost je zelo širok pojem in pravzaprav je agresija v normalnih oblikah za preživetje nujna. Ali bo nek pes grizel ljudi in/ali druge pse je odvisno od marsičesa med drugim od vzdražnega praga, mehkega/trdega ugriza, ostrine,.... če omenim samo nekaj malega od tistega, kar se deduje. Torej dedovanje zgleda podobno kot pri kolčni displaziji recimo. Povsem jasno se vidi, da se v določenih vzrejah pojavljajo agresivni psi, ni pa dovolj poznati samo staršev, ampak vsaj še stare starše ter čim več njihovih potomcev. Vsekakor pa če želiš neagresivnega psa, ne boš jemal potomcev agresivnih psov - pri čemer je najbolj pomembna mati mladičev, ker svojega vedenja na mladiče ne prenaša samo preko dednosti ampak tudi preko vtisnjenja v najzgodnejši mladosti.

[TibiQ]

http://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=3&cad=rja&ved=0CD0QFjAC&url=http%3A%2F%2Fwww.bionet.nsc.ru%2Fvogis%2Fpict_pdf%2F2008%2Ft12_1_2%2Fvogis_12_1_2_07.pdf&ei=u7kjUpz5NIretAadioHAAg&usg=AFQjCNEdY3bi-tWhLo3wXKec9_eipuFQcA&bvm=bv.51495398,d.Yms

http://en.wikipedia.org/wiki/Domesticated_silver_fox

[Davor]

Lanabela kako tole kar je TibiQ zgoraj linkala pride skupaj z tvojo teorijo skupne pasje človeške evolucije ?

"The domesticated silver fox (marketed as the Siberian fox) is a domesticated form of the silver morph of the red fox. As a result of selective breeding, the new foxes became tamer and more dog-like."

[Lanabela]

Pri teh slavnih lisicah gre za načrtovan in skrbno  voden poskus v laboratorijskih razmerah, ki z razmerami pred več kot 100 000 leti (kolikor kažejo analize mDNA) ali celo ne pred 30 000leti (kolikor kažejo arheološki podatki) nimajo nobene zveze. Ne kaže na to, kako naj bi potekalo  udomačevanje s strani človeka, pač pa prikazuje preko kakšnih epigenetskih mehanizmov bi lahko potekale spremembe od volka do prvih arheološko prepoznavnih psov Zelo zanimivo pri tem je, da so ti epigenetski mehanizmi podobni tistim, ko so pripelajli od opičjih prednikov do ljudi. Torej slavne lisice v ničemer me "oporekajo" skupni evoluciji.

[BlackDevil]

Hvala za odgovor Lanabela.

Pred kratkim sem na tv gledala oddajo, kjer so imeli zelo agresivnega psa (posledica slabe vzreje) do vsega okoli sebe, dve osebi v družini sta lahko delali z njim pa še tu je včasih skočil v eno izmed njiju. Vse kar so lahko naredili z njim je to da so zagotovili boljše fizično varstvo, lastnici so pa povedali da je popolnoma vseeno pri komu bi ta pes pristal ker bi se razvil v enakega psa kot je zdaj.

[brička]

Živjo,
Zanima me vaše mnenje in  eventuelni nasvet;
 Kuža  dobri dve leti star,  je bil napaden in imel raztrgan vrat, tako, da smo morali  šivat in  upali, da sapnik ni prizadet. Fizično se je izteklo, ne pa tudi psihično. Naš sicer res dokaj dominanten  a zelo pasje in človekoljuhen ACS je imel  bližnje srečanje z Staffordom. Lasniki slednjega niso  znali niti obvladat svojega psa, tako, da sem praktično sama reševala situacijo. Posledice......  Visoka občutljivost na druge pse ( le redki so izjema)  tudi na ljudi ( ne dovoli več božanja  in čohanja  vsakemu). Sicer najprej opozori z renčanjem, a dokaj hitro tudi odreagira. Ponovno se učimo socializacije, kar je sedaj dosti težje.
Nikakor nebi želela, da  ostane tako, in da  je tudi po moji krivdi kuža označen kot agresiven, kar v bistvu sploh ni res. Menim, da je vse posledica strahu in  nezaupanja v  lastnico, ki ga ni znala zaščitit.

[Tejch]

Moja je bila 2x napadena, enkrat pri cca. 5-6 mesci s strani mešanca z labradorcem, drugič pa je bila stara dobro leto in jo je napadla aljaška malamutka. Nikoli ni imela fizičnih posledic (sem pa pri malamutki imela jaz kar eno fajno rano, ker se je zganala prek mene v mojo psico), so pa bile kar velike psihične. Bala se je velikih psov, ko sma bili kakih 20 metrov stran od kraja napada se je bala tam hodit, bila je še bolj sramežljiva kot prej. Glede psov smo rešili tako, da se je lepo počasi spoznavala z enim ameriškim budogom in po parih srečanjih sta se že igrala  . Tudi za lokacijo sma delale lepo postopoma. Najbolj pomembno je verjetno bilo, da sem se delala, kot da se ni nič zgodilo, pač nisem bila živčna na kraju napada in tudi pri psih ne. Sedaj pse spet obožuje (vleče k njim nonstop, se igra z njimi, tudi z velikimi in celo z enim drugim mešancem z labradorcem), tudi z okoljem nima nobenega problema (grema po travniku, tisti pes, ki jo je napadel pa je spuščen kakih 100 metrov stran in laja, pa je ne gane). Verjetno je pri moji fora v tem, da nikoli ni bila konfliktna, vedno se je tudi podredila (ko jo je pes napadel se je samo zvila v klobčič on pa je lahko delal z njo kar je hotel).

Jaz bi dala edini nasvet, da se moraš delat kot, da se nič ni zgodilo. Pa ga spoznavat z čimveč miroljubnimi psi, po možnosti iste pasme kot je bil napadalec. Pa seveda z ljudmi, če jih več ne mara, pač da mu talajo priboljške.
Bi pa bila tudi zelo fajn kaka strokovna pomoč