carissimi,
nisem se do sedaj oglašala zaradi kupa zadev, ki sem jih urejala v zvezi z Apolom.
torej, našla sem mu nov dom. v petek peljem (upam in držim pesti) novega bodočega lastnika po kužija z žalostnim pogledom. v upanju, da mu bodo okice kmalu polne iskric, ki si jih več kot zalsuži. no, pa se ne bom zdaj spuščala v debate o bivših lastnikih...je bilo že toliko napisano in toliko nekih žalostnih stvari se je okoli napletlo, da je bolje takoj nehat o tej temi, verjamem, da vsi delimo isto ali podobno mnenje...
da se vrnam k Apolu: živel naj bi dva nadstropja nad mano s 24-letnim fantom in njegovim 45-letnim krušnim očetom, tako da bom Janezu, posvojitelju, neke vrste "kontrolna točka" - hec, bom pa seveda pomagala. fant je v našem bloku podnajemnik kakšno leto bo, je pa miren, deloven poba, ki v tem času ni naredil niti enega samega ekcesa v bloku, kjer imamo že na vratih dva huda ženska dvonožna dobermana in ker je samo 16 stanovanj, seveda vsi vse vemo: kdo gre h komu na obisk, kaj kdo nosi iz trgovine, kdo je kdaj prišel, v kakšnem stanju...
no, ta dva sta zelo mirna in pridna človeka, oče pa čaka na predčasno upokojitev.šla sem si pogledat njuno stanovanje, imajo 3 sobe in ena bo namenjena Apolu, čaka ga lepa udobna postelja, ima izhod na velik balkon - ložo in se bo lahko mirno predajal pitbullskim užitkom opazovanja okolice. živimo v mirnem kraju, v slepi ulici, ki ima samo dva mala bloka, spredaj je zelenica, vzadaj zelenica, malo naprej drevored in možnost potepov do pod Pohorja.
kuža je doživel strašne traume in sem malo poprosila za pomoč in moram vam povedati, da sem bila zelo presenečena nad odzivom. veliko mi jih je ponudilo res praktične in uporabne nasvete, kako naj z njim ravnamo v prvih dneh in tudi kasneje.
jutri pokličem v Zonzani in se dogovorim, če lahko pridem v petek, čeprav bi Janez šel že jutri zjutraj, saj je rekel, da od sreče, da sem mu našla tako lepega psa, ne bo mogel niti spati in koliko vidim, res še ne spi. ne moti ga starost kužija, niti njegove traume, ne bo ga vzel samo iz usmiljenja, saj je ljubitelj živali, doma ima eno luštno papigo nimfo in prekrasno belo muco, ki bo v času privajanja Apola ostala v jedilnici. sicer je že imela bližnje srečanje z mojim Aikom, Janez pa je rekel, da se bo pač morala privaditi.
ljudje, ki so Apola vzeli pred tednom, so namreč rekli (ne me prijet za besedo, to sem prebrala in ne slišala), da psa ni sprejel domači maček in so ga zato vrnili. ubogemu, straumatiziranemu Apolu, z res zelo žalostno zgodbo, so dali samo en teden časa, da se na njih privadi. larifari! če Apolo ni napadel mačka, potem bi se maček slej kot prej sprijaznil z njim oz. bi se navadila drug na drugega. tako vsaj jaz mislim, čeprav nimam kombinacije pes+muca, si jo pa želim.
carissimi, več o Apolu in moji današnji odisejadi vam napišem jutri, ker grem zdaj v vodoravni položaj. ure sploh ne smem pogledat.
prosim vas, če ima kdo kakšen nasvet ali izkušnje s psmi iz azila, bom vesela vsakega predloga, pripombe, naročila,...
verjetno bodo stradala moja vhodna vrata z obeh strani
, saj bo Apolo moral vsaj 3 do 4 x na dan mimo njih in bosta verjetno z Aikom nekaj časa lajala in skakala, da prideta drug do drugega, toda meni je to pri psih pasme bull, posebej pri pitbullih normalno, da se samca ne preneseta (enako je s samicami in mislim, da ni to samo pri bull pasmi, ampak pri veliko drugih tudi) in mi ni jasno, zakaj nekateri iz tega delajo tragedijo. pes pač mora biti na povodcu in tukaj okoli imamo nekaj zverin, ki se ne morejo in si pač dopisujejo in puščajo razne signale ter potem "prebirajo jutranje in večernje novice, kateri je pa kje bil, bla-bla-bla...pasje debate pač", vendar med lastniki velja tihi dogvor glede urnika sprehajanja ipd., pa se psi še niso stepli, čeprav včasih lajajo drug na drugega skozi okna ali preko balkonov.
držite pesti in tačke
, da Apola čim prej pripeljem domov in da postane moj sosed!
jutri dobite pa sveže novice!
lp, dada