Tema: agresiven pubertetnik

[breakingbad]

Pozdravljeni!

Imam 9 mesečnega beaucerona, ki je prišel v puberteto. sicer njegova poslušnost ni pretirano padla in brez težav opravlja vse vaje na osnovnem tečaju poslušnosti. Težave pa so se začele pojavljati doma in sicer je pes do mene popolnoma nespoštljiv; vedno ko naredim kaj, kar mu ni všeč (npr ga po igri odpeljem v boks) me začne grizti po rokah in lajati name. Že od samega začetka je bil zelo nagnjen k žvečenju rok in z veliko vztrajnosti nam je uspelo, da je s tem prenehal oziroma da je, tudi ko prime za roko nežen in ne povzroča poškodb. V zadnjem tednu pa se je to spremenilo in je grizenje spet postalo pogostejše in močnejše. Včasih poskuša tudi renčati, če se mu približam ko gloda kost, čeprav sem ga že od prvega dne učil, da mi mora dovoliti, da mu vzamem vsako stvar ki jo drži v gobčku. Po nasvetu inštruktorja sem mu v takih situacijah ukazal da kost pusti in stopil nadnjo dokler se ni umiril, kar je do sedaj delovalo, zadnjih nekaj dni pa mi je začel ob tem grizti roke. Sicer ne grize z vso močjo vendar včasih dovolj, da povzroči modrico (predvsem ko me uščipne). prav tako se mi ob te ne zdi agresiven, saj veselo maha z repom in se obnaša podobno kot pri igri. Ko pa mu ukažem "ne" mi poskuša naskakovati nogo in ko mu tega ne pustim ponovno začne s skakanjem in grizenjem. Tako mi onemogoča tudi tehniko umirjanja, ki mi jo je predlagal inštruktor v šoli (tako da ga držim s prvimi tačkami v zraku dokler se ne umiri), saj mi ob tem grize roke, kar je boleče.

Zanima me, ali je normalno, da se pes v puberteti vrne k takšnim ravnanjem in kako naj se lotim odpravljanja te težave. Za odpravljanje grizenja je pri njem najbolj delovalo, če sem v trenutku ko je prijel roko prenehal z igro in, če ni odnehal, še zapustil sobo ter ga pustil nekaj minut samega. Ne vem pa, ali je to primerno pri psu med puberteto, saj me skrbi da bi to dojel kot znak, da je dosegel svoje. Vsekakor se bom o težavi pogovoril tudi z inštruktorjem v šoli, kljub temu pa me zanima tudi vaše mnenje, saj več glav več ve

Hvala za odgovore

[Lunette]

...Po nasvetu inštruktorja sem mu v takih situacijah ukazal da kost pusti in stopil nadnjo dokler se ni umiril, kar je do sedaj delovalo, zadnjih nekaj dni pa mi je začel ob tem grizti roke...
...Tako mi onemogoča tudi tehniko umirjanja, ki mi jo je predlagal inštruktor v šoli (tako da ga držim s prvimi tačkami v zraku dokler se ne umiri), saj mi ob tem grize roke, kar je boleče.
...Vsekakor se bom o težavi pogovoril tudi z inštruktorjem v šoli...

Em...moje skromno mnenje...vprašajte drugega inštruktorja, ki morda kaj ve o umirjanju psa  Z dvignanjem prednjih tac se eventuelno ''umirja'' razposajene mladičke, ki ne znajo umirit ''čmrlov''. Pasjih najstnikov...hm...no nebi. Če že druga ne ni pametno psa (ki že zna s kar konkretno pravimi zobmi posredovat-ščipat) dvigovat k obrazu.

Kot dugo...zakaj bi pa moral človek psu ukazovat  Pač meni ljubše je s psom komunicirat. Sej v osnovi pride do ''komad'' sam nikakor ne v slogu ukazovanja/nadvladovanja. Npr. v primeru kosti psu ponudiš dve možnosti 1. daj mi kost pa dobiš zamenjavo IN kost nazaj 2. ti kr mej kost pa nič drugega. Ok pol so tu detajli kako se zadeve lotit. Sam izpostavla sem dejstvo, da se očitno z inštruktorjem vred že lep čas ukravrajta kako psu nadvladovat (stopanje nad kost). Kar pes preprosto smatra kot zajebva#$%. Torej nespoštljivo ravnanje z vaše strani. Jp. Tud psi si ga zaslužijo. Vodnik si pa spoštovanje zasluži (tudi kot alfa, če že komu to ljub izraz ) _{in ne pridobi} izključno s feer play-om.

[Nika]

Ma, zdej se pa že malo preveč vrtimo okrog poimenovanja. Namig, ukaz ali komuniciranje na koncu koncev pomeni isto, psu nekaj poveš in ima da on to naredi. In ukaz "pusti kost" je v takileh primerih vsekakor boljši kot da jo greš potencialno agresivnemu psu iz gobca vlečt. Najboljša pa je seveda menjava ti meni kost jaz tebi nekaj slajšega, in to je treba počet v vsakdanjih situacijah z manj vabljivimi stvarmi kot je sočna kost, že samo spuščanje igrače med cufanjem je podobna fora in na tem se gradi.

Glede umirjanja mislim da sta na dobri poti in kar počni tako kot si do sedaj. Ne mislim tega dvigovanja na zadnje tace, ampak da ko začne grizt se umiriš ter prekineš igro in če ne odneha zapustiš prostor. Grize te verjetno res iz igre oz. kot pridobivanje pozornosti, kar lahko izkoristiš in ga naučiš kako močno lahko stisne, kasneje ko to obvlada pa rata luštna igrca zobo-roko boja.

Pes ti noče v boks ne zato ker je nespoštljiv do tebe, ampak ker te tako zelo spoštuje da bi te rad spoštoval cel ljubi dan, kar pa lahko počne samo ko je s teboj  Ne vem a gre za hišni boks ali pesjak, ampak fajn bi bilo da ga naučiš it noter prostovoljno in ne da ga moraš fizično notr tiščat (načeloma je za vsako stvar fajn da jo sam od sebe naredi, ne pa s tvojo fizično pomočjo). Lahko se z njim ukvarjaš v boksu, če gre za pesjak ali mu pustiš noter kak kong, kost, da se malo zaposli. Ne sme jemat to kot kazen oz kot nekaj negativnega, ampak naj bo to prostor za počivanje po psihofizičnih naporih 

[Lanabela]

No ja, taki pregreti pasji pubertetniki vedno poskušajo premikati meje dovoljenega. Povsem normalno, je pa vprašanje, kako daleč se ga pri tem spusti. Jaz bi za začetek uvedla tistih slavnih 10 pravil, ki se začnejo z "nič ni zastonj" torej da si mora vsako dobro stvar pes prej zaslužiti in se nadaljuje s pravili kdo gre prvi skozi vrata, kdo prvi je, kdo začne in konča igro, crkljanje....Ta pravila sicer temeljijo na nekoliko zastarelem prepričanju o vodji krdela, ki se naj tudi vede kot vodja krdela, a so preprosta in če se jih striktno držimo tudi učinkovita.
Namesto da se umakneš psu iz prostora, bi jaz v primru neprimernega vedenja raje umaknila iz prostora psa.
"Tehnike umirjanja" ki zahtevajo fizično manipuliranje psa (držanje za tace, pa vse oblike obračanja tiščanja v tla.." ki so psu neprijetne bi opustila, saj od njih ni posebne koristi, edino upor pri psu še bolj podžigajo. čisto preprosto se ne dotikaš psa, ampak ga nagradiš ko se umiri. Torej: paziš, da pes, ki se neprimerno vede za svoje vedenje ni nagrajen, ampak nagrado (ki je lahko pozornost, igra, prostost, odprta vrata, posoda s hrano..)dobi takrat ko se umiri. naj pes sam spozna, da z razgrajanjem ne pride do cilja, ampak če se umiri.
Ob tem še poskrbiš da ima pes več kot dovolj gibanja, delaš še naprej poslušnost in zahtevaš od psa natančno in hitro izvajanje vaj (kar tudi primerno nagradiš). Poleg tega je dobro delat tudi kakšno tako delo, ki zaposljuje njegove nagone (sledenje, prinašanje, iskanje igrač...)
Z vsem naštetim boš prvič utrdil svojo avtoriteto, izgradil odnos s psom brez iskanja nepotrebnih konfliktov (stopanje na kost bi opustila, ker je preveč konfliktna zadeva: če daš kost jo daš in je njegova, če mu jo hočeš vzeti, pa ga predhodno naučiš kaj pomeni povelje pusti in jo zamenjaš), ga zaposlil in pokuril njegovo odvečno energijo.

(znajo pa biti odraščajoči bauceroni kar krepek zalogaj. tolaži se s tem, da če srečno prideš čez to obdobje, bo naslednjih xy let precej prijetnejših)

[čara]

Poleg naštetega-prenehajte hranjenje iz posode, zaenkrat tudi žvake ipd. In začnite iz roke-nagrajevanje za želeno vedenje. Upam, da v šoli delate na shaping oz. postopno oblikovanje vedenje in ne z vabo, vodenjem z roko etc...Pri tem možgani ne delajo kaj dosti.

Vaje za samokontrolo so vedno dobrodošle. Od iger z boksom "crate games" in vaj s hrano kikopup ima na YT lepo, enostavno prikazan začetek mislim da v stilu "leave it".

[breakingbad]

Hvala za odgovore,me veseli da nisem na popolnoma napačni poti To da je vzgoja beaucerona velik zalogaj sem pričakoval, prav zaradi tega pa želim dobiti čim več informacij in pri vzgoji delati čim manj napak.

Samo da malo bolj pojasnim kako se pes vede in kdaj.

Npr. v primeru kosti psu ponudiš dve možnosti 1. daj mi kost pa dobiš zamenjavo IN kost nazaj 2. ti kr mej kost pa nič drugega.

Problem je bil v tem, da je pes renčal že ne da bi mu kdo poskušal vzeti kost, samo zato ker se mu je človek približal. in če mu jo pustim se mi zdi kot da mu dam vedeti samo, da je vredu če renči, ker potem grem stran. In ne, ne zdi se mi prav da bi moral vedno nekaj dobiti v zamenjavo. Kaj pa če na sprehodu najde kaj ne najbolj užitnega in se odloči da bo imel raje to in nič drugega?ali pa pač nimam nič drugega pri sebi. Kakšna pa naj bi bila razlika med komuniciranjem in ukazom??

Če že druga ne ni pametno psa (ki že zna s kar konkretno pravimi zobmi posredovat-ščipat) dvigovat k obrazu

psa ne dvigujem k obrazu, tako naj bi ga umiril ko sam skoči name, tako da ga samo primem in držim stran od sebe,oz konkretno v primerih ko želi ON podrediti mene in me začne naskakovati. bom pa vesel vsake ideje kako mu to preprečiti, seveda na čim bolj prijazen način.

Sicer se pa popolnoma strinjam da si tudi pes zasluži spoštovanje in če ga izkaže on do mene ga nedvomno ima, prav zaradi njegovega nespoštljivega obnašanja pa sploh moram nekako ukrepati. Vodnik si spoštovanje zasluži s fair play-om, spoštovanje pa si mora zaslužiti tudi pes, in testiranje meja, kakor to trenutno počne moj pes nikakor ni način za to... Očitno glede na njegovo obnašanje do mene nima nobenega spoštovanja in to bi rad popravil, preden problem postane hujši in se začne takšno obanašanje ponavljati v vedno večih situacijah.

Sicer pa ja, že uporabljava pravilo nič ni zastonj, večino hrane dobi z roke, samo če res nimam časa pa dobi nekaj z roke in preostanek v skledo. Glede upiranja boksu pa se bom potrudil, da bo pes med igro pokuril še malo več energije in bomo videli kako bo:)

[breakingbad]

Poleg naštetega-prenehajte hranjenje iz posode, zaenkrat tudi žvake ipd. In začnite iz roke-nagrajevanje za želeno vedenje. Upam, da v šoli delate na shaping oz. postopno oblikovanje vedenje in ne z vabo, vodenjem z roko etc...Pri tem možgani ne delajo kaj dosti.

Vaje za samokontrolo so vedno dobrodošle. Od iger z boksom "crate games" in vaj s hrano kikopup ima na YT lepo, enostavno prikazan začetek mislim da v stilu "leave it".

Ja v šoli delamo na ta način, zaenkrat je sicer še največji poudarek na pozornosti, ker sva s tečajem šele dobro začela.

[čara]

Dokler je "pusti" še v fazi učenja-je menjava za nekaj slajšega. Pa na sprehodu so navadno vedno priboljški v žepu.  Pa tudi sicer-se mi zdi fajn, da na eno točki-ko si že tako daleč pes ne ve kdaj bo dobil  nagrado. Takrat kadar jo dobi, pa je toliko slajša in se mu že za to izplača ubogat, sodelovat etc.

Probaj mu hrano raje dati v kak kong ali podobno igračo, se vseeno dlje časa zamoti pri jesti, kot če jo pohlasta iz sklede.

[Lanabela]

Pri velikem psu kot je bauceron je težko vso hrano pofutrat iz roke, zato pač dobi preostanek v posodi. ki pa si jo mora zaslužiti. kar se tiče menjave - če se bo pes navadil, da se mu splača spustiti predmet (ni ga treba vedno zamenjati, lahko ga tudi dobi nazaj), ga ne bo treba prav vedno nagraditi s hrano - lahko se nagraid tudi s pohvalo, igro, situacijsko nagrado (torej: če uboga je potem lahko prost/se igra z drugim psom/gre plavat...)če ne uboga pa povodec in ob hudih prekrških konec sprehoda.
Se pa vseeno splača v najbolj napornem času izogibati namernemu ustvarjanju konflikta. Pe mu daš kost, naj jo poje nekje  kjer bo imel mir ali pa mu kosti sploh ne daj.
Res pa je, da je najslabše, če se ob renčanju (ali drugi grožnji) umakneš. Lahko pa renčanje ignoriraš v smislu da pes lahko renči kolikor ga je volja, ti pa vseeno brez kakršnega koli ozira na psa narediš točno tisto, kar si se namenil (tudi močni pasji vodje krdela se za renčanje podrejenih ne zmenijo - na renčanje reagirajo samo tisti, ki so negotovi)
Sicer pa delaj naprej tisto, kar se ti obnese, kar se ne obnese pa spremeni.

[Lunette]

...In ne, ne zdi se mi prav da bi moral vedno nekaj dobiti v zamenjavo. Kaj pa če na sprehodu najde kaj ne najbolj užitnega in se odloči da bo imel raje to in nič drugega?ali pa pač nimam nič drugega pri sebi. Kakšna pa naj bi bila razlika med komuniciranjem in ukazom??...

Da pojasnim. Razlika med komuniciranjem in ukazovanjem. Bitna v načinu. Pri ukazovanju je vodnik načeloma prepričan v svoj prav (četudi tak sistem več kot očitno ne daje rezultatov). Prav tako je vodnik prepričan v dejstvo, da naskakovanje/renčanje/upiranje/ vedno pomeni porejanje, alfanje...bla blajanje Torej verjame v zaje&avanje psa.
Pri komuniciranju pa večina vodnikov celo začne razumet, da so zastavljen cilj psu napačno predstavili. In se potrudijo k izboljšanju razumevanja vaje.
Ker več kot očitno pes ne razume vaje ''pusti'', če se morate še bockat z njemu. Torej renči, če gre kdo mimo - pes očitno ima razlog, da odganja z renčanjem, ker ve, da mu bo nekdo njegovo stvar odvzel. Potem pride do ukazovanja ''puščanja kosti''. Domnevam, da morate pri tem glas vsaj rahlo (če že ne orenk) povzdignat, eventuelno ponovit ukaz in stopit NAD kost, ter počakat, da se pes umiri.
Hm...pri načinu komuniciranja s psom bi pes moral na tej stopnji znat pri milo povedanem ''pusti'' prostovoljo predat kost brez potrebe stopanja NAD (grozeča drža). Iz tega sklepam, da psu spuščanje kosti NI bilo pravilno predstavljeno. Ter, da je morda iz vsega treninga povezal, da pravzaprav ima za kaj renčat.
Pri komunikaciji s psom se tudi hitro pride do zaključka, da pes VEDNO dobi zamenjavo  Ker takšni vodniki oz. način dela hitro pripelje, do spoznanja, da zamenjava NI VEDNO šunka/žoga (ali bilokatera ''nagrada'' iz žepa). Nagrada je lahko ''življenska''. Torej dobi potrditev z vohanjem naprej, hojo naprej, dovoljenjem po početju psu željenega, čohanje, pohvala...skratka NEKAJ VEDNO JE.  Da pa do tja prideš pač moraš začet nekje. In začetek ni tam, da zahtevaš končno oblikovano vajo, če je pes niti začet ne zna. 

Torej, če želite približno točna navodila - začet učit vajo ''pusti'' brez kosti. Za začetek, kar z briketi skritimi v pest. Pes se približa, hoče hrano...ne dobi - se umakne. Takrat rečeš ''pusti'' in v zameno dobi nagrado. Nadaljuješ z na tla metanimi briketi (pes je eventuelno privzan, da se na more samopotrdit). Vržeš. Pes se kontrolira. Rečeš ''pusti''. In nagradiš odmik od željenega. Pa dalje in dalje po korakih. Vključiš igračo, vključiš manj motivacijske kosti...itd. Ko enkrat obvlada se pa lahko mirno naprej menimo o tem, da pes ne rabi na sprehodu vedno polnih žepov 
Potem se dela npr. vaja ''menjava''. Dve identični stvari. Od začetka žoge/cufe...nadalje kosti. Ti daš men svojo, jaz dam teb mojo. Žurka, ki jo potrjuješ. Ker ob delu pes začne uživat niti ni potrebno, da je pri že utrjenih vajah, zamenjana stvar enakovredna. Niti ni nuja, da sploh je materialna menjava. Ja, ti na sprehodu najde kost (ali kako drugo svinjarijo) pa ti jo zamenja samo zato, da ti jo da. Ja to GRE. Sam brez ''brezveznih začetniških vaj'' pač do končnega cilja ne gre. Tko nekak, kot da češ iz Goričkega v Piran brez, da imaš osnove prevoznega sredstva oz. brez časa, da greš peš. Pol gre sam s prstom po zemljevidu. 

[breakingbad]

Iz tega sklepam, da psu spuščanje kosti NI bilo pravilno predstavljeno. Ter, da je morda iz vsega treninga povezal, da pravzaprav ima za kaj renčat.

točno tako, tudi jaz mislim da nečesa nisem naredil prav in zato sem tudi zastavil to vprašanje, da dobim nasvet na kakšen način naj se stvari pravilno lotim.  Sicer pa pes ostale stvari spusti na ukaz (ja, brez povzdigovanja glasu), igračo, hruško ki jo začne glodati, če ukažem "pusti" na tleh ne pobere briketa...skratka ve kaj pomeni pusti in z ničemer razen s kostjo ni problemov. Je pa vedno tako, da kost na koncu dobi nazaj, samo pomiriti se mora pred tem. In da ne bo pomote, psa vse učim na podlagi pozitivne motivacije in nagrajevanja s priboljški, igračo...ampak priboljška oz druge nagrade, ki bi zadovoljivo zamenjala kost nisem našel. bom pa spet poskusil s korakom nazaj in vajo pusti z ostalimi predmeti, čeprav jih skoraj brez izjeme pusti takoj ko rečem"pusti", mogoče mora vajo samo še malo utrditi. Medtem pa pač ne bo dobival kosti, da ga ne bo mikalo grdo obnašanje

je vodnik prepričan v dejstvo, da naskakovanje/renčanje/upiranje/ vedno pomeni porejanje, alfanje...bla blajanje

karkoli že naj bi to naskakovanje pomenilo, vsekakor ni sprejemljivo, sploh pri 40 kilogramskem psu ki lahko človeka ob tem mimogrede podre na tla in poškoduje. tako da ne glede na namen, ki ga ima pes ko začne naskakovati človeka je to treba na nek način preprečiti, saj samo ukaz ne zadošča.

Aja, še glede umirjanja psa, glede na to, da mi tak način vsi odsvetujete bom zaenkrat uporabljal taktiko, da ga za nekaj minut odstranim iz prostora in se še enkrat pogovoril z inštruktorjem, mogoče sva se narobe razumela kako naj bi psa pomiril.

[Lunette]

A pa seveda ni zaželjeno naskakovanje. Ampak to ne spremeni dejstva, kako se ali pa se ne lotit težave.  Če smo striktno prepričani v alfanje...in se temu primerno lotimo težave...ne dosežeš morda točno tistega kar želiš.

Vseh težav se je smiselno lotevat po sistemu: Kaj želim, da pes naredi namesto ''nezaželenega''?
Olajša delo, razumevanje, skrajša čas in ne ustvarja konfliktov. Torej ne: Kaj naj naredim da tega ne bo več...? Sej je simpl. Naučiš ga kaj HOČEŠ, da počne, ne da se ukvarjaš s tem kaj ne sme in kako ga ''zabit'' oz fiksirat v primeru nezaželenega. Okoli riti v žep.
Torej če pes skače...naučiš (preden skače!) zelo dober sedi ali trik, ki je nekompatibilen s tacami v zraku. Če je to težko izvest pa ima pes npr. skozi na sebi krajši povodec, ki ga načeloma vlači za sabo. V primeru pričakovanega in nemožno preprečenega skoka povodec z nogo fiksiraš v tla. Med tem pa psa sproti učiš vaje sedi. Naskakovanje, ki ga pes načeloma izvaja za sproščanje stresa (pa se pač znese na prvega, ki je blizu) je smiselno prej preprečit. Torej psa ''skužiš'', kdaj da že vse miritvene signale, da ga situacija stresira. Ja tud preveč treningov in preveč ''žnaranja'' v psa so lahko razlogi.
Če pes renči ob kosti...naučiš preden jo sploh dobi za obdelat, da jo zna delit. Ti jo držiš v roki in jo npr lahko že liže...pa na ''pusti'' dajaš drugo kost za lizat...in menjujeta.
Skratka idej je lahko potem ogromno glede na želje in zmožnosti vodnikov itd.

Opažam, da ogromno vodikov nauči psa osnove v mirnem okolju oz. brez večjih motenj in potem kar misli, da pa če pes zna spustit briket, da bo tudi slastno kost. Nope. Tam začneš učit na novo. Psi pač slabo generalizirajo in jih je to treba postopno naučit. Z manjk konflikti kot gre, prej skapira kaj želiš. Torej, ko dodaš težjo okoliščino greš za stopnjo bolj nazaj z zahtevnostjo.
Sej pravim, ne vem kak pristop imaste v šoli. Lahko, da se rabite sam dodatno pogovorit. Ampak, če bi delali tko po pravem shajpingu, bi vam inšt. to skoraj moral povedat. Čist osnova, pač 

[Lunette]

Na evo generalizacijo. Čist nov članek. Sicer ne biten. Ampak še enkrat info o slabi generalizaciji psov. Ter, da jih je dejansko treba vsako kategorijo posebej naučit. 
http://dogmantics.com/2013/11/06/generalizing/
In pa še dva posnetka ''čarovnice'', ki je nekateri ne marajo, ker je preveč simpl in premalo atraktivna;D
http://www.youtube.com/watch?v=xjpP5EZC7HI
http://www.youtube.com/watch?v=hUREXCizjb0

[breakingbad]

Super,si bom pogledal. Ampak sej, podobno kot z ostalimi stvarmi sem delal tudi s kostjo,da sem mu jo vzel in jo je dobil takoj nazaj,pa da sem ga ko je glodal kost zravn čohal al pa mu vmes dajal priboljške brez da bi sploh tikal kost že zato ker se je lepo odzival na to da sem tam. Potem pa en dan to naenkrat ni bilo več tako ok. Bom poskusil še enkrat od začetka, ko gre tahujša puberteta mimo, do takrat pa kosti ki je edina sporna ne bo dobival, bo dobil kaj drugega za žvečenje. glede na to da je pes mlad se najbrž da še vse popraviti in naučiti tako da bo prav:)

To s skakanjem pa ne mislim na skakanje nasplošno, to sva spravila res na minimum in me če slučajno kdaj skoči ne moti, ker se je tudi takrat navadil obvladati da ne prileti name z vso silo mislim konkretno na naskakovanje noge kadar mu kej ni prav. Sicer tudi bolj poredko pa useeno. Se je pa od prve objave že malo popravil, najbrž je imela v soboto tudi luna prste vmes:)

[čara]

Začneš s prazno mozgovo kostjo in jo vračaš napolnjeno z nečim dobrim.
Lahko tudi dejansko daš prazno kost in klikaš in navdno psi dvignejo glavo in takrat dostaviš čudovito nagrado.