Pozdravljeni!
žal se moram tudi sama pridružiti tej debati. Upam, da so vaši bokserčki in ostali kosmatinčki, ki so imeli to bolezen že zdravi. Pri nas pa smo ravno v obdobju prebolevanja. Naj povem kako se je vse skupaj začelo.... Naš Bal (novembra bo star 7 let) se je lani maja začel močno praskati po ličnici pod ušesom, peljala sva ga k veterinarju, kjer so ga zdravili zaradi alergije na bolhe (antibiotik), zadeva se je malce umirila a kmalu spet ponovila in tako je bil postopek ponovljen 3 krat nakar sva se odločila, da ga odpeljeva še po drugo mnenje. Takoj, so ugotovili hudo vnetje ušesa in praskanje naj bi bilo posledica le tega... spet zdravljenje z AB... za nekaj časa je bilo Ok nakar se je zadeva ponovila spet nekajkrat, dobival je primotren (seveda se je čez celotno zdravljenje tega kar nabralo). Med zimo se je zadeva popravila in bila OK nakar se je maja letos spet ponovila in ponovno smo dobili primotren (za 3 tedne), zadeva se je za 14 dni umirila in spet izbruhnila in sledilo je ponovno jemanje primotrena (več kot en mesec). Z veterinarjem smo se odločilo, da se zadeva operativno odstrani in bili smo naročeni na operacijo 5.7.2016.
A glej ga zlomka.... po tem, ko smo dorekli datum se je Bal čudno obnašal, ne vem kako naj rečem vendar to ni bil Bal (miren, utrujen,....), po pregledu seveda niso ugotovili nič, le da so mu iz ušesa potegnili nek košček travice, ki bi lahko bil vzrok, da je utrujen... ker zadeva ni bila bolje smo ga čez dva dni peljali ponovno na pregled, kjer spet nobene rešitve, razen tablet proti bolečini, ki so bile potrebne saj je Bal veliko jokal.
Vsakič, ko je vstal je zajoka, ko se je hotel uleči je zajokal, ko je skrenil z nogami je zajokal... grozno je bilo
V ponedeljek, ko smo ga odpeljali ponovno na pregled, je veterinar glede na simptome rekel, da sumi na pasji meningitis in predpisal tablete... po tabletah je bil Bal v enem tednu vidno boljši, vendar še vedno z občasnim jokom in spotikanjem. Po 14 dneh pa smo končno dočakali veterinarja, ki je Bala zdravil že prej in s katerim smo bili dogovorjeni za operacijo in potrdil je to bolezen (sicer 100% potrditev nikoli ni možna, če se ne dela nekih testov, a glede na simptome in glede na to, da je po tabletih boljši je sigurno to pasji meningitis).
Tudi doza tablet se je zmanjšala zdaj trenutno dobiva 1,5 tablete na dan, to dozo pa naj bi v prihodnjem tednu zmanjšali na (3/4 tablete dnevno), upam, da res... Je pa res, da še ostajajo znaki bolezni in sicer spotikanje,težje vstajanje in s tem tudi sem in tja kakšen jok. In tu je zdaj moje vprašanje, na katerega imam verjetno že sama odgovor, a vseeno...ali je to normalno, da se še vedno spotika in težje vstaja (sama menim, da je)? In kot sem uspela razbrati to lahko tudi ostane za vedno?
Reči moram, da se mu je tudi karakter fulll spremenil.... včasih se nikoli ni hotel igrati z veliko žogo imel je samo neko žogo na vrvici (nanjo navezan že od malega, seveda, smo kupovali vedno enake), zdaj se igra z nogometno žogo, tudi brca jo prej nikoli in včeraj jo je velo pregriznil
... prav tako je zelo lačen, kar vidi vzame (prej tega ni delal), npr zadnjič smo imeli piknik je čisto znorel, ko je videl kosti na mizi in jih hitel pobirati z mize, ko sem mu jih vzela je naše in ga pojedel, tudi tašči je iz pulta vzel nekaj hrane, prej tega nikoli ni počel. Res se je spremenil, se je to zgodilo tudi pri vaših?
Vesela bom kakršnekoli informacije. Upam, da bomo tudi mi prebrodili to bolezen in da bo Bal z nami še nekaj let.
LP