Tema: Rodezijski grebenar [Rhodesian Ridgeback]

[kalsang]

Po odpoklicu psa nikoli ne okaraš, ko pride, ker bo povezal svoj prihod k tebi z neprijetnostjo. Ko pride, mora biti vedno pohvaljen, ne glede na to, kaj je prej počel. Tako se tudi odpoklica uči. Z nagrado/igro/pohvalo takoj, ko pes pride. Ko pse učimo, moramo biti zanesljivi - pes mora vedeti, kaj bo sledilo po uspešno izvršeni vaji. Če psa pokličeš, ko je konec sprehoda, ga še vedno lahko pohvališ takoj, ko pride k tebi, potem pa gresta domov.

Paziti moraš, v katerem trenutku psa pokličeš. Če je z nečim zelo zaposlen, npr. z igro z drugimi psi, vonjavami itd. ga v tistem trenutku ne kliči, ker ne bo prišel kljub temu, da te bo slišal in ga boš tako naučil, da mu ni treba vedno priti. Počakaj na primeren trenutek, ko postane bolj pozoren nate ali ko mu njegovo početje ni več tako zanimivo (ta trenutek lahko pride zelo kmalu, samo ne smeš ga zamuditi) in ga takrat pokliči.

[maniak]

Ja vse lepo in prav, samo recimo, da je pes brez povodca in zagledaš približevanje nekega tujca oz. drugega psa, ki ga ne poznaš, torej izredni primeri ko ne moreš čakati na pravi trenutek. A recimo močan žvižg + beseda"poleg" v tem primeru zaleže? Zdi se mi, da že z samim žvižgom pritegneš njegovo pozornost, nakar sledi ukaz za odpoklic?

[andreja]

Kot ga boš navadu... Dokler ne bo znal, ga pa ne spuščaj čisto brez povodca. Naj ga raje po tleh vleče in naj bo daljši, da boš v takem primeru lahko stopil nanj. Če pa še ne zna čisto in prideš v tako situacijo je največkrat najboljše poklicat še bolj veselo in steči v nasprotno stran. Tako je tudi najbolj pogosto učenje odpoklica.

Pa pozabi na stresanje za vratno gubo

[maniak]

@andreja: kako pa psu daš vedeti, da ne sme renčati na lastnika?

[andreja]

Če bi name kateri zarenčal, ker čuva kost, bi odločno rekla ne in mu jo takoj vzela. Kasneje pa navajala, da za čuvanje ni potrebe in da ga moja prisotnost ne ogroža. S pomočjo dodatnih nagrad med tem, ko bi istočasno držala kost...
Za samo renčanje pa bi mimogrede lahko dobil tudi eno po gobčku ali pa samo prijem čez gobček.
Če bi renčal, ker se noče umaknit, bi ga fizično odstranla, če bi renčal, ker se ne pusti dvignit pa se tudi nebi sekirala in ga dvignila kot da ni nič. Če bi renčal, ko bi pregledovala tačke, bi ignorirala renčanje in pregledovala dalje, če bi hotel ugriznit pa bi spet dobil eno vzgojno. Samo to so zadeve, ki če so v prvo pokazane kot nekaj nedopustnega, ne zahtevajo neke uporabe sile in niti niso potrebne ponovitve. Mogoče parkrat. Je pa načeloma vse bolj milo, kot se morda bere.
Če se nikakor nebi umiril ob prijemu pa bi ga verjetno potisnila ob tla in čvrsto držala, dokler se nebi umiril. Ko se umiri pa takoj popustila... Nikoli se ne smemo zraven pretirano razburjat. Mladička pa srepo gledamo v oči in mislimo resno.

Stresanje za vratno gubo je pa prej ubijanje plena, kar naš pes kot član krdela sigurno ni.

Naš posvojeni in odrasli pes je tudi renčal in čuval kost in je bil pri tem zeloooo vstrajen. Sem rabla pol leta, da je nehal. Star je bil pa takrat kakih 8 let. Od takrat ni več renčal in vsak mu lahko vzame vse. Pri mladiču pa se (ob pravilnem ravnanju) to lahko celo nikoli ne pojavi.

[simi]

Nekaj izkušenj z njimi imam iz šole in moram priznati, da niso ravno enostavni psi in da se premalo poudarja novim lastnikom, da so izredni čuvaji. In zaradi tega imajo lahko ogromne težave.
Niso psi, ki bi prnašali (upoštevali) mehke ljudi, ker je potrebno takšne že po defoltu čuvat. Tudi v odnosu do drugih psov niso ravno cukerčki.

Čisto premalo se povdarja te lastnosti, teh lepih psov.

Odvnisno zopet od človeka do človeka, ampak vsak si ravno ne more omisliti tega psa. Ker je tako velika razlika med tem da je lep in po drugi strani tako kot je lep je tudi zahteven in ja, bodimo pošteni zafrnjen za vzgojo.

RR V Slo se ravno ne morejo pohvalit z neko lepo vzgojo predvsem do drugih psov. Če sem koga užalila, se opravičujem in vam čestitam, tisti, ki ste se v tem stavku prepoznali pa....verjamem, da ste podlegli lepim učkom.

[maniak]

A s tem ko si napisala izredni čuvaji, si imela v mislih agresivno branjenje teritorija in lastnika? Odnos z drugimi psmi? A da se ne zmenijo ali so popadljivi?

Bi te prosil, če lahko kaj več o tem napišeš.

lp

[simi]

Obojega.
Bova počakala, da lastniki kaj več povedo o tem, ker najslabše je to, da se "skriva" slabe lastnosti in pa to, da ne prizanajo kakšne težave imajo s svojimi psi.
S tem namreč delajo le škodo tej lepi pasmi.

Pasma se širi v SLO in če se ne bo povedalo po paravici, da to niso ravno neporblematični psi, ki so naravnost idealni za na kavč, bomo imel v paril letih ogromno nemogočih RR-jev

[maniak]

Zanima me kakšne so vaše izkušnje z lovskim nagonom, na http://rr-forum.com/ je nemalokrat omenjeno, da so zelo nezanesljivi ob srečanju z divjadjo(tudi veverice ipd.) in da navlkjub dobri vzgoji še vedno marsikdaj pobegnejo? V bistvu je to moja glavna skrb, saj smo doma neposredno ob gozdu, kamor tudi zdajšnjega lenuha redno sprehajam. Iz izkušenj vem, da je srnjad redno prisotna, kakor tudi zajci. Zelo nerad bi videl, da lovim psa oz. da celo pokonča kakšno divjad. Kot gonič je razumljivo, da ima močan nagon, pa vendar me zanima koliko truda konkretno ste vložili v odpoklic in kakšni so dejanski rezultati vašega truda?

[andreja]

Jaz sem spremljala samo eno, ki je bila pri nas v šoli in lastnica si zasluži vse pohvale! 
Psica stabilna povsod, in velikokrat sta bili z vodnico prikazni "žrtvi". Super tim. Delali sta pa res vsak dan več ali manj.

[simi]

Jaz sem spremljala samo eno, ki je bila pri nas v šoli in lastnica si zasluži vse pohvale! 
Psica stabilna povsod, in velikokrat sta bili z vodnico prikazni "žrtvi". Super tim. Delali sta pa res vsak dan več ali manj.

Ja, tako kot pri večini pasem je samica čisto drugo zgodba kot samec.
Moje zgornje besede so bile predvsem namenjene njim.

[Bambi]

Simi, ma niti ne...  RR je zelo močna osebnost, tako in drugače, pa če ima pirhe ali fuflo. Glede čuvanja (ne samo pri RRjih, nasploh) pa imam sama drugačno metodo kot andreja - kresnem enkrat, pa takrat tako močno, da jim ne pade na pamet več ponavljat  . Seveda je doza 'kresa' pri mladem psu mnogo manjša kot pri odraslem, da ne omenjam, da je pri odraslem psu tako početje nevarno. Zato kar se tega tiče tu ne popuščam, meni se obnese.

Pa če sem malo pikolovska - vem, kaj si hotela povedat, simi, a jaz bi drugače povedala; RR JE enostaven za vzgojo, samo lahek ni  . Se mi zdi dosti bolj 'enostaven' kot tipični ovčarji npr.

[simi]

RR - ja bi mogoče celo lahko imela in to ravno zato, ker ni ravno lahek za vzgojo

[Nika]

Vsak bi moral pri sebi preštudirat, če je primeren za takega psa. Meni je jasen njegov zahtevnostni nivo, ga sprejemam in zato planiram v prihodnosti rodezijca. Samo da je meni všeč že kar par let in mi je v tem času ratalo pasmo dobro spoznat, je pa res da se o slabih lastnostih čisto premalo piše, kar pa ne pomeni da jih ni.

Odpoklic se dela s pozitivno motivacijo in če misliš psa po uspešnem klicu "nagraditi" s končanjem sprehoda ali s karanjem ( ), ne boš prav ničesar dosegel. 100% odpoklic v gozdu je pa zame utopija - dvomim, da mi bo ratalo.

Jp, glede renčanja pa tudi jaz nisem tako popustljiva kot andreja    V mladosti dobi klofuto, tako da v odrasli dobi tega sploh ni treba ponavljati, ker mu na pamet ne pade taka stvar. Toleriram/ignoriram pa renčanje ob bolezni ali bolečini, ker tu ne gre za dominiranje, ampak izražanje in se mi ne zdi fer psa premlatit, ko pa ga že itak neki boli 

[maniak]

@Nika: nevem ali je to letelo name. Vedno je bolje vprašati, če nisi 100% ane =)

Navdušenje nič ne pojenja, vprašanje je le, kaj je definicija zahtevne vzgoje. verjetno je bolj kot pes, težava nedoslednost lastnika?

lp

[simi]

Navdušenje nič ne pojenja, vprašanje je le, kaj je definicija zahtevne vzgoje. verjetno je bolj kot pes, težava nedoslednost lastnika?

lp

Predvsem to in pa neignoriranje renčanja in pa tudi telesne nadvlade.

Nika, nehajmo že sanjat in živet v nekih starih dogmah, predvsem pa neumni razlagi uporabe sile kot korekcije.

Nobem pes ne bo prišel k tebi drugače kot z pozitivno in noben pes ne bo imel odpoklica če boš na koncu uporabil karanje ali konec sprehoda. Se pa da imeti zelo lep odpoklic če uvedeš korekcije pri odzivu in prihajanju ne pa na koncu 

Odpoklic v gozdu......nekaj si moramo počasi tudi razjasnit. Odpoklic v gozdu je možen če imam ok odnos s psom, in če smo tudi mi aktivni na sprehodu. Pa ne mislim tega, da imaš psa stalno po kontrolo in ga zaposluuješ z takšnimi in drugačnimi vajicami..
Je pa res utopija misliti, da boš imel odpoklic v gozdu če ne boš prvo leto psa na povodcu.

[Nika]

V teoriji so za vzgojo zahtevni dominantni psi, ki imajo v genih razmišljanje z lastno glavo. V praksi se je pri meni izkazalo, da so to eni izmed najbolj poslušnih psov, saj lahko te lastnosti zlahka obrneš sebi v prid, pod pogojem da poznaš svojega psa. Tu je pa zame hakeljc - vzgoja bo zahtevna, če psa ne razumeš in ne doumeš, kaj mu sploh hodi po glavi, to se pa zlahka zgodi, če pasme ne poznaš dovolj dobro. Če si imel že več različnih pasem, si se upam da naučil spoznati vsakega posebej in se vsakemu prilagodil v načinu dela.

Doslednost gre po principu, da česar ne bomo dovolili odraslemu psu, moramo že pri mladiču preprečevati. Jaz si to malo prilagodim - če ne želim, da bo 50kg mokra usrana mrcina letela direkt na kavč, mu je treba v mladosti dopovedat, da sicer kavč ni tabu, je pa potrebno povabilo iz strani lastnika.. Moji so si z nedoslednostjo prišli gor, da ko sem oblečena v pasja oblačila, lahko brez problemov skačejo po meni, ko pa sem malo bolj zrihtana, pa bognedaj da položijo taco na mene    Psi niso glupi in znajo povezat, kdaj ja in kdaj ne. če se pa zmoti, je pa naša krivda, ker smo bili nedosledni 

simi, sile ne uporabljam kot korekcije, ampak kot vzgojni prijem. Ko se mi je Buda poskušal zrukat z drugim samcem kar tako za brezveze, ga tudi nisem 3 mesece prijazno prepričevala, da so moški predstavniki pasje vrste čisto neškodljiva bitja, ampak sem ga butnala po tleh in mu v betico zabila, da se to pač ne počne. Pri skoraj 4 letih se ne repenči, ne izziva, ampak tolerira in ignorira druge samce, če ga seveda kdo direktno ne napade. Sicer je večji del odnosa do samcev zgrajen na pozitivni motivaciji, takole pretepaško obnašanje pa je pač treba zatret v kali, takoj in učinkovito. Tu ne gre za telesno nadvlado, ker mu je kristalno jasno, da je fizično močnejši od mene. Mi pa ni žal, kar sem storila in sem ponosna, da imam do samcev prijaznega rusa.

pa ko že ravno pišeš o neignoriranju, me nekaj zanima. Pes ima uničene kolke, med česanjem mu ponesreči premakneš nogo, tako da ga fejst zaboli in v afektu zarenči ter prime tvojo roko. Kako bi ti postopala?

[simi]

pa ko že ravno pišeš o neignoriranju, me nekaj zanima. Pes ima uničene kolke, med česanjem mu ponesreči premakneš nogo, tako da ga fejst zaboli in v afektu zarenči ter prime tvojo roko. Kako bi ti postopala?

V tem primeru, ki ga opisuješ. Bi psa takoj umirila z masažo in mu z umirjenim glasom govorila da je ok. To je popolnoma  naša napaka, da je do tega prišlo. Seveda, da če bi bil ugriz premočan, bi mu hitro pokazala da se tega ne sme, ampak bi že v istem tudi izničevala njegovo bolečino. Težko je napisat ampak nekako  - v primeru, da je ugriz močan in če se to zgodi prvič - hkrati uporabiš korekcijo ugriza in pomiritve psa tam kjer ga boli.  Upam, da razumeš kaj mislim.
Ker ko ti pes začne zaupat, se bo tudi sprostil pri stvareh, ki mu lahko povzročijo bolečnio, saj bo vedel, da tudi ti paziš nanj.

[simi]

simi, sile ne uporabljam kot korekcije, ampak kot vzgojni prijem. Ko se mi je Buda poskušal zrukat z drugim samcem kar tako za brezveze, ga tudi nisem 3 mesece prijazno prepričevala, da so moški predstavniki pasje vrste čisto neškodljiva bitja, ampak sem ga butnala po tleh in mu v betico zabila, da se to pač ne počne. Pri skoraj 4 letih se ne repenči, ne izziva, ampak tolerira in ignorira druge samce, če ga seveda kdo direktno ne napade. Sicer je večji del odnosa do samcev zgrajen na pozitivni motivaciji, takole pretepaško obnašanje pa je pač treba zatret v kali, takoj in učinkovito. Tu ne gre za telesno nadvlado, ker mu je kristalno jasno, da je fizično močnejši od mene. Mi pa ni žal, kar sem storila in sem ponosna, da imam do samcev prijaznega rusa.

BRAVO

Da na začetku že n-tič povem, da s tem ko koga citiram, ne mislim nič osebnega.

Namreč s čim se srečujem v šoli. Ko poveč lastniku, da moraš to ustaviti s korekcijo ( pa je vseeno kako jo imenujemo - uporabo sile) jih 99% reče: NE svojega psa ne bom TEPEL. Vsepovsod piše, da se psa ne sme tepsti, da pes ne prenaša slile.......

Potem pa imamo progleme kot jih imamo. Ker se ne napiše negativnih stvari in ker nihče noče priznati, da da svojemu psu kdaj pa kdaj tudi kakšno vzgojno.

[Nika]

Mhm, razumem. Moj odziv je bil "sori, nisem zanalašč", ga malo pocrkljala in nadaljevala bolj pazljivo. Me je pa zgolj prijel za roko, brez da bi mi kako bolečino povzročil.

No, sej to je drugače čist izven teme, sam obrazložila sem, v kakšnih primerih renčanja ne korigiram

[simi]

Mhm, razumem. Moj odziv je bil "sori, nisem zanalašč", ga malo pocrkljala in nadaljevala bolj pazljivo.

Točno tako. In pes ti čedalje bolj zaupa in ti samo še nakaže, da si prišla do točke, ko ga boli.

[somesuchlike]

Tu moram podpreti simija! Res je, grebenarji so zahtevni psi in vsi lastniki jim niso kos. Zato je res potrebno poudarjati, kako zahteven pes je grebenar. Sam sicer ne poznam prav veliko zelo problematičnih grebenarjev. Smo pa imeli v Sloveniji primer nevarnega grebenarja, ki je bil, zaradi neodgovornih lastnikov, evtanaziran. Pred tem je močno poškodoval 4 ljudi (v bistvu svoje 'gospodarje'), med njimi tudi malo deklico. Šlo je za psa, ki si ga je omislil mladenič, brez soglasja staršev. Potem za psa ni skrbel nihče in pes je bil kot mladič podvržen grobostim. Nikomur v nadaljevanju se s tem psom ni izšlo. Tudi gospa iz Švice, ki ga je v tretjem letu starosti posvojila in najela profesinalnega trenerje, da bi odpravila napadalno vedenje, ni uspela (njen mož je končal v bolnišnici, pes pa na evtanatziji)! Vendar ne bi želel, da bi na osnovi tega redkega, osamljenega primera ocenjevali to pasmo. Mora pa biti ta primer v opozorilo vsem, ki se odločajo za to pasmo. Samo če smo prepričani, da bomo imeli dovolj časa za tega psa, se odločimo zanj, drugače bolje ne. Takšne žalostne zgodbe obstajajo za vse večje pasme psov. Morda ne veste: po ugrizih ljudi so daleč na prvem mestu zlati prinašalci!

Na splošno pa RG niso agresivni, ne do ljudi ne do drugih psov ne do divjadi. Grebenar je bil 'narejen', da divjad 'prizemlji' in ne zadavi. Moja izkušnja je prav takšna - Thulani divjadi nikoli ne napade, niti ne poskuša ugrizniti, ampak jo z obleganjem zaustavi. Isto naredi z mačko! Lovec iz Postojne, ki ima dva grebenarja za lov, je povedal, da je moral psa posebej učiti, da je divjad zgrabil (potem ko ga je to naučil, je pa neusmiljeno vsako divjad takoj zadavil).

[andreja]

Tu moram podpreti simija! Res je, grebenarji so zahtevni psi in vsi lastniki jim niso kos. Zato je res potrebno poudarjati, kako zahteven pes je grebenar. Sam sicer ne poznam prav veliko zelo problematičnih grebenarjev. Smo pa imeli v Sloveniji primer nevarnega grebenarja, ki je bil, zaradi neodgovornih lastnikov, evtanaziran. Pred tem je močno poškodoval 4 ljudi (v bistvu svoje 'gospodarje'), med njimi tudi malo deklico. Šlo je za psa, ki si ga je omislil mladenič, brez soglasja staršev. Potem za psa ni skrbel nihče in pes je bil kot mladič podvržen grobostim. Nikomur v nadaljevanju se s tem psom ni izšlo. Tudi gospa iz Švice, ki ga je v tretjem letu starosti posvojila in najela profesinalnega trenerje, da bi odpravila napadalno vedenje, ni uspela (njen mož je končal v bolnišnici, pes pa na evtanatziji)! Vendar ne bi želel, da bi na osnovi tega redkega, osamljenega primera ocenjevali to pasmo. Mora pa biti ta primer v opozorilo vsem, ki se odločajo za to pasmo. Samo če smo prepričani, da bomo imeli dovolj časa za tega psa, se odločimo zanj, drugače bolje ne. Takšne žalostne zgodbe obstajajo za vse večje pasme psov. Morda ne veste: po ugrizih ljudi so daleč na prvem mestu zlati prinašalci!

Lepo in pošteno napisano!

[somesuchlike]

Namreč s čim se srečujem v šoli. Ko poveč lastniku, da moraš to ustaviti s korekcijo ( pa je vseeno kako jo imenujemo - uporabo sile) jih 99% reče: NE svojega psa ne bom TEPEL. Vsepovsod piše, da se psa ne sme tepsti, da pes ne prenaša slile.......
Potem pa imamo progleme kot jih imamo. Ker se ne napiše negativnih stvari in ker nihče noče priznati, da da svojemu psu kdaj pa kdaj tudi kakšno vzgojno.

Grobost (uporaba sile) pri vzgoji psa ni nič drugega kot pomanjkanje potrpljenja ali pa celo neznanje. Vendar dajmo definirati, kaj je grobost oz. uporaba sile. Če psa, ki na povodcu vleče, na kratko cuknemo, da mu dopovemo, naj s tem preneha, to seveda ni grobost, temu ne moremo reči uporaba sile. Če psa na rahlo klofnemo po gobčku, ko zarenči pri hrani, to seveda tudi ne moremo imenovati uporaba sile. Če neposlušnega mladega psa, ki poskuša z renčanjem ali celo napadom uveljaviti svojo moč, zgrabimo in stisnemo ob tla dokler se ne umiri, tega tudi ne bi imenoval uporaba sile. Za uporabo sile gre takrat, ko naše dejanje psa očitno zaboli ali pa ga nesorazmerno prestraši (npr. mlatenje s povodcem ali z roko, tresenje za vratno gubo ali nesorazmerno zategovanje ovratnice in podobno ali tudi grozeče vpitje na psa) Da je šlo za uporabo sile pri vzgoji je videti takrat, ko pri določenih vzgojnih ukrepih lastnika pes pokaže očitne znake strahu (zvijanje repa med noge, umikanje stran od lastnika in podobno).
Problem vzgoje psa je, da nekateri poskušajo psu predvsem dopovedati česa vse ne sme početi, namesto da bi ga pozitivno motivirali za tisto, kar sme početi.
Torej, pri grebenarju, kot tudi pri marsikaterem drugem večjem psu, se takšna uporaba sile ne obnese - ima lahko celo nasprotne učinke.

[simi]

Grobost (uporaba sile) pri vzgoji psa ni nič drugega kot pomanjkanje potrpljenja ali pa celo neznanje. Vendar dajmo definirati, kaj je grobost oz. uporaba sile. Če psa, ki na povodcu vleče, na kratko cuknemo, da mu dopovemo, naj s tem preneha, to seveda ni grobost, temu ne moremo reči uporaba sile. Če psa na rahlo klofnemo po gobčku, ko zarenči pri hrani, to seveda tudi ne moremo imenovati uporaba sile. Če neposlušnega mladega psa, ki poskuša z renčanjem ali celo napadom uveljaviti svojo moč, zgrabimo in stisnemo ob tla dokler se ne umiri, tega tudi ne bi imenoval uporaba sile.

No to je tisto kar si večina predstavlja kot uporaba sile

Pa da se vrnešem še nazaj k agresivnosti - ne kot pasemske lastnosti ampak ZAVOŽENEGA PSA ZARADI NEPRIMERNE VZGOJE. 
Ta pes o katerem govori somesuchlike na žalost ni edini, ki je končal na evtanzaiji, pa to niti ni poanta. Na žalost je kar nekaj  RR pri nas, ki jih je normalno, da se grize lastnika.  Še več pa je takšnih, ki imajo resne probleme z predstavniki istega spola. Glede na to, da dobivam tiste ta najhujše primere v prevzgojo, lastnikom resno polagam na srce. Dajte poskrbet v prvem letu, da se vso renčanje in rangiranje do lastnika  in psov konča. Predvsem ugrizi in naskoki na lastnika, ker potem je prepozno. Potem ne pomaga niti sila. In življenje s takšnim psom ni lepo življenje

Pa Simi je ženska

[maniak]

Čisto sem zbegan =)

[simi]

Ja verjamem, ker si veretno do sedaj slišal samo pozitivne stvari
Lej svetujem ti, da se povežeš z lastniki, greš z njimi na sprehod, udeleži se njihovih skupnih sprehodov in boš videl kaj pomeni imeti RR.

[somesuchlike]

Pa da se vrnešem še nazaj k agresivnosti - ne kot pasemske lastnosti ampak ZAVOŽENEGA PSA ZARADI NEPRIMERNE VZGOJE. 
Ta pes o katerem govori somesuchlike na žalost ni edini, ki je končal na evtanzaiji, pa to niti ni poanta. Na žalost je kar nekaj  RR pri nas, ki jih je normalno, da se grize lastnika.  Še več pa je takšnih, ki imajo resne probleme z predstavniki istega spola. Glede na to, da dobivam tiste ta najhujše primere v prevzgojo, lastnikom resno polagam na srce. Dajte poskrbet v prvem letu, da se vso renčanje in rangiranje do lastnika  in psov konča. Predvsem ugrizi in naskoki na lastnika, ker potem je prepozno. Potem ne pomaga niti sila. In življenje s takšnim psom ni lepo življenje

Kolikor je meni znano je v Sloveniji ta trenutek kakšnih 60 do 70 grebenarjev. Večino jih poznam. No, poznam jih najmanj 40-50, skorajda osebno, zato sem sedaj presenečen nad tvojimi izjavami, kajti jaz ne poznam teh primerov, kjer bi grizenje lastnika bilo nekaj normalnega. Še več, pravzaprav, razen primera, ki sem ga opisal, sploh ne poznam še kakšnega primera, kjer bi grebenar napadel lastnika ali sploh poškodoval človeka. Sicer sem slišal, da sta pred kakim letom dva grebenarja (samec in samica) na koprskem neizzvano napadla mimoidočega, vendar nimam uradnega podatka, ki bi to potrjeval, zato je to lahko tudi samo govorica. Pravtako ne poznam nobenega drugega primera grebenarja, ki bi končal na evtanaziji. Moram reči, da sem presenečen. Če mi lahko, tudi osebno po mailu, poveš kaj več o teh primerih, ti bom hvaležen.

Pa Simi je ženska

Moje opravičilo, šele ko sem post oddal, sem si prišel gor, da gre za žensko. Res ni bilo namerno .

[andreja]

V Kopru je bil problem z nekimi argentinci. Za incident z RG pa prvič slišim... (sem iz Kopra)

[somesuchlike]

Odpoklic v gozdu......nekaj si moramo počasi tudi razjasnit. Odpoklic v gozdu je možen če imam ok odnos s psom, in če smo tudi mi aktivni na sprehodu. Pa ne mislim tega, da imaš psa stalno po kontrolo in ga zaposluuješ z takšnimi in drugačnimi vajicami..
Je pa res utopija misliti, da boš imel odpoklic v gozdu če ne boš prvo leto psa na povodcu.

Na temo odpoklic v gozdu lahko povem nekaj iz lastne izkušnje. Moj grebenar je od svojega 4-5 meseca dalje prebil v gozdu vsak dan 1,5 do 2 uri. Vsak dan-po dežju, snegu, mrazu soncu in vročini. Razlog, da nisva odšla v gozd je bil samo moja službena zadržanost ali moja ali Thulanijeva bolezen. V gozdu sem ga vglavnem imel brez povodca. Začela sva takole - ko se je oddaljil od mene sem ga poklical in vedno ko je ubogal sem ga bogato in navdušujoče pohvalil. Na začetku je na moje klice prihajal 100%, pravzaprav sem imel problem, da se niti oddaljil ni od mene toliko, da bi bil odpoklic smiseln. No sčasoma, ko je okolje bolje poznal se je tudi vedno bolj oddaljeval od mene. Takrat je tudi prvič začelo prihajati do tega, da se na moj odpoklic ni odzval. Moj odgovor na to je bil, da sem se mu skril. Kako obupno sami in nebogljeni se počutijo mladiči, ko ugotovijo, da so sami sredi nepoznanega terena. Vedno sem ga pustil samega, dokler ni začel prav jokati in se od strahu tresti kot šiba na vodi. Potem sem se z glasom izdal in mu s tem dovolil, da me najde. Ko sem pred mnogo leti to isto učil madžarsko vižlo, je bilo dovolj, da sem se skril dvakrat in od takrat je pes vedno pritekel na moj klic. No, grebenarji so veliko bolj trmasti. Strah, ki ga je doživel prvič, ko me ni našel, je zalegel samo kake tri štiri dni in potem zopet ni slišal mojega odpoklica in zopet sem se mu skril. Enkrat sem šel tako daleč, da sem se po drugi poti vrnil do avtomobila, kake pol ure hoda od mesta, kjer je odšel po svoje (skratka, zgubil sem živce in mi je tisti trenutek bilo prav vseeno, če se pes povsem izgubi!! - priznam:( ). In tako sva vajo ponavljala v nedogled. Kasneje, ko se mu nisem več uspel ustrezno skriti, ker me je brez težav takoj našel, sem spremenil taktiko in sem na njegovo neposlušnost reagiral s takojšnjim odhodom domov, na povodcu, brez besed brez kreganja in nadiranja.
Poleg tega, sva s psom vsak dan vadila odpoklic tudi na 10meterskem povodcu na vrtu, vsaj 10 do 15 minut.
Imam danes 100% odpoklic? NE!!! - Grebenarji so v določenih trenutkih gluhi in pika! Se zgodi, da ob mojem odpoklicu brezpogojno pusti srno, ki jo je začel goniti, se pa zgodi, da bo stekel k drugemu psu kljub mojemu odpoklicu in me ne šlivi niti 5%. Če bi bil nevaren ali napadalen, bi ga moral zaradi teh sicer redkih neposlušnosti imeti ves čas na povodcu.