Tema: čas z mladičom

[Lusi]

Jaz bi tudi najraje videl da je pri meni v sobi, vseno bi imel boljši občutek .

Potem ga imej pri sebi, če ti starši to dovolijo. Nima veze, ali je v tvoji sobi v boxu ali v košari, samo da sta v isti sobi. Več bo ob tebi, bolje bo. Tako bosta tudi hitreje napredovala, kuža se bo veliko lažje vklopil v tvoj vsakdan.

[stafford]

No ja saj zaradi spoznavanja drugih psov in socializacije nameravam iti v solo. Saj kakor sem zasledil je treba to pasmo čim hitreje začeti navajati na druge pse ker drugače imajo kar velike težave.
Kakšne pa so kaj cene pasjih šol?

[nayaa17]

ja pomoje da je potrebno veliko dela s tako pasmo, sploh socializacija sama. cene se pa čist odvisno gibljejo....tam neke do 130€ in čez....vsaka šola ima malo drugače...

[stafford]

No hvala za vse odgovore in nasvete .
Še zadnje offtopic vprasanje. Prebral sem da je ta pes pravi za amaterje. Kakšna je kaj težavnost pri vzgoji teh psov glede discipline ali je to odvisno od vsakega psa in metode kako ga učiš?

[Lunette]

Da se navežem na idejo o varstvu...izključno smislena zadeva za hitro navajanje na čistočo. Olajša pač. Če pa koga ne moti kak meseca ali dva dlje brisat lužice pa to res ni problem.  Moja tamala je bila sobno čista že pri 3,5m v kar se šteje lulanje striktno na pasji WC...ukinila si ga je pa že pri bore pol leta - lula striktno zunaj. Brez posebnega truda. Razen to, da je bila v času samostojnega čakanja omejena na ograjico površine 3x njene posteljice. 1/3 postla, 1/3 ''igralnica'' in 1/3 površine namenjene lulanju.
Razlika med boksom velikosti 120 / 75 za psa, ki je velik cca odrasel do 40 cm v višino...je približno toliko prostora kot povprečen pesjak za NO  Lulat v boksu se pa odvadijo nekoliko hitreje kot se lulanja po celi sobi.
Pes je seveda lahko BP spuščen v sobi, a vzami v zakup, da se kljub vsemu znajo predelat kake noge od postle/stol/vrata/podboja..., dosežejo lahko pa tudi kaj kar je na nemogoči polici. Ustvarjalnost ne pozna meja
Seveda, če vsega tega ni je pa toliko bolje  Ne strašim in ne pretiravam...samo hočem povedat najslabši scenarij. Ker so potem lastniki, ki so nafiliani z idejami, da saj mladički so pa ene pridne kepe, lahko hitro razočarani ob nasprotnem.  Da, ko prvič pridejo domov v ''bombo'', da so to vsaj že slišali in ne živijo v utopiji, da je to naredu prvič in zadnjič.  Just that.

Drugač pa ja vsak pes je za amaterje, če se le pravilno k stvari spravijo  Na horuk pa tudi tisti z ''izkušnjami'' popušjo na celi črti. 
Lej vsi psi prvotno vzrejani za boje so brihtni...fulll...strategija je njihova vrlina. Torej uporaba možganov. Tukaj so vsekakor v prednosti (hudi prednosti) načini dela kjer je pes aktivni člen in ne pasivni. Bolj po domače vse kjer mora pes ponujat vedenje/ti vedenje samo oblikuješ, ne se podrejat/prilagajat...Kliker sistem, učenje na pozitivno motivacijo in negativno nagrado (odvzemanje nečesa kar si želi)... Daleč od raznih ''hočeš, nočeš, moraš'' sistemih (tam se dodaja kazen...npr. najbolj tipičen ''cuk''). Kar seveda ne pomeni, da se psu vse po vrsti dovoli (prevsem mu onemogočiš, da naredi hujšo neumnosti) Huh disciplina pri vseh psih je najbolj pomembna stvar, ''metoda''. Sploh pa pri psih s ''strategijo'' S tem mislim predvsem disciplino vodnika  Pes jo itak povzame po njemu  Doslednost s tvoje strani in to je to.

Šola itak nujna zarad socializacije. A najdi si takšno v tvojem okolišu, ki tvojega psa ne bo ožigosala že po prvi uri na bodočega delikventa. Hja tud take so  Ker je velik ali ker je ''delikatne pasme'' ga že od začetka vzamejo ''na trdo''.

[airedale10]

In pa še glede hrane, postavim mu neko določeno mesto kjer bo vedno hranjen, ali more biti to nujno v kuhinji, ali imam lahko to v sobi. (Zaradi mopsa, da se nebi prerekala).

Sploh ni pomembno v katerem prostoru, meni se niti ne zdi pomembno, da je vedno na istem mestu hranjen.  Zame je najboljše, da pes karseda veliko hrane (verjetno briket) dobi iz roke, za primerno vedenje - moj (jazbečar sicer) dobi veliko večino hrane ob učenju trikcev, kjer se en obrok briket porabi mimogrede, iz posode dobi redko. Pri mladiču pa se mi zdi še toliko bolj pomembno da izkoristiš ter ne daš hrane v posodo, pač pa da si more vsak briket zaslužiti. Ni nujno da so kakšne zelo zakomplicirane vaje, že samo da mu daš briket ko te pogleda (in potem ko nekaj sekund drži pogled), da se z gobčkom dotakne tarče, ali pa tista igrica food circut je meni (in mojemu jazbečarju) zelo všeč za hitro in učinkovito porabiti obrok. 

[Lunette]

Aja bojda posode za hrano niso več ''moderne'' 
http://drsophiayin.com/blog/entry/7-things-all-dogs-need

[Lanabela]

To je stvar izbire. Trikci so sicer ok, a meni pretiravanje v to smer ni všeč, ker ne maram psa, ki ne zna početi nič drugega kot buljiti vame in čakati, kdaj bo kaj lahko naredil (za hrano seveda). Pri nas vsi psi dobijo skoraj vso hrano v posodo, zaslužijo si samo nekaj malega, a tisto je res dobro in ne običajni brikti. Saj pravim, odloči se vsak sam, je pa treba premisliti, kakšen končni rezultat si želimo.

[MANDY]

Se  strinjam Lanabela.   

[Lusi]

Aja bojda posode za hrano niso več ''moderne'' 
http://drsophiayin.com/blog/entry/7-things-all-dogs-need

 

A daj. Vsak pes si zasluži obrok in svojo posodo. Jaz svoji prav privoščim veselje, ko prideva domov in lačna veselo pričakuje obrok. Nikoli nisem prehitevala njenih zmožnosti in veselja do učenja - verjetno bi res lahko pospešila vse skupaj s hrano, takšno ali drugačno, pa sva v končni fazi vseeno dosegli odnos, ki sem si ga vedno želela.

Se ne strinjam, da bi mladič dobil več kot pol dnevnega obroka iz roke.

Smo si pa lastniki različni v pričakovanjih, kot pravi Lanabela. Mene buljenje nervira in imam raje drugo vrsto aktivnosti - opazovanje moje, kako dojema okolico. To je moja meditacija. Pestro je - so dnevi, ko je bolj pridna, so dnevi, ko je manj pridna , ampak točno takšno jo imam rada. Cel čas pridna bi bila živ dolgčas. 

[martina.o]

Jaz bi pa priporočila še eno pomembno zadevo
naj ti vzreditelj da nasvete za vse, kar te zanima - pomembno je upoštevati specifiko pasme in seveda tudi lastnosti posameznega mladiča znotraj legla .
 Tu mislim pomebne stvari, ki so  povezane z  vzgojo; prav nič pomembno ni n.pr. ali ima pes ovratnico ali oprsnico, celo določene barve,ali je posoda za hrano kovinska ali keramična, ali je kong rumen ali rdeč.. in take podobne..
Najbolj pomembni so nasveti vzreditelja, ki dobro pozna pasmo in svoje pse - starše in mladiče

Vsaj upam, da je temu tako. Potem pa ne bo težav, ker ima za vsako tvoje  vprašanje odgovor.

[martina.o]

... pa še lepo prosim

... z mladičem  ne mladičom
 ohranimo lepo slovensko besedo in pravopis tudi na forumih. Hvala.

[airedale10]

Se ne strinjam z vami.  Jaz sem s tem, da psa hranim iz roke, da si mora hrano zaslužiti dosegla ogromno, prav tako sem z učenjem trikov dosegla ogromno. Ko sem psa večinoma hranila v posodo in delala samo nekaj poslušnosti je bilo stanje čisto drugačno, kot sedaj, po celem kupu trikov in hranjenju iz roke kadar se le da. Pes je veliko bolj pozoren name - zna pa delati čisto vse stvari isto kot psi, ki dobijo hrano izključno iz posode  , ravno tako zna vohljati, noreti okrog s psi, se igrati itd., ne vem zakaj tega ne bi znal če zna trike in pogledično zaradi učenja dobiva obrok iz roke.  In tudi ves čas priden zaradi tega ni, prav tako ga opazujem ko je v naravi, ne vidim povezave s tem. In tudi svojo posodo ima, tudi on lačno pričakuje obrok - a še bolj vesel je, ko vidi da se bo ''delalo'' (trikce) in ko vzamem njegovo hrano, saj mu je tudi delo v veselje, ne le sama hrana. Dobi pa seveda zjutraj, zvečer oz. ko nimam časa za učenje ravno tako hrano iz svoje posode, kot drugi psi, brez skrbi.  Sem pa s tem sistemom, da z njim nekaj počnem in da si mora vsako stvar zaslužiti dosegla ogromno in dosegla sem skoraj takšnega psa, kot sem si ga vedno želela (še veliko napak je za popraviti, a se zelo izboljšuje) - in vsekakor nama je učenje trikov obema v največje veselje, mislim da veliko bolj kot dolgočasni sprehodi.
Toliko o tem.

Sicer pa en velik podpis pod Martinin post  Pes od dobrega vzreditelja, dobra mala šola, pa imaš veliko manj možnosti za narediti napake. 

[Lanabela]

Seveda se lahko zelo dobro dela, če si mora pes vsak košček hrane zaslužiti. vendar sem videla veliko psov s katerimi so tako delali od malega in mi rezultati niso všeč - komu drugemu je to seveda sanjski pes. Jaz osebno ne maram pretirane pozornosti psa, kadar je ne zahtevam, prav tako ne nagrajujem (zlasti ne s hrano ali igračo) stvari, ki jih mora po mojem mnenju pes narediti "sam od sebe" torej: spodobno vedenje na sprehodih, prihod na klic in podobno.

[Roxy]

airdale10 dobro napisano. Jaz bom dodala samo to, da je veliko lažje psa naučiti kdaj je "na frej" in se ne bo delalo, kot pa psa prepričati v sodelovanje in uboganje. Še posebaj, če gre za prvega psa in se vodnik še lovi z vzgojo. Trikci niso noben sinonim za psa, ki nonstop teži, trikci so samo ena izmed oblik dela s psom. Ko se ne dela, tudi tak pes sproščeno uživa na sprehodu in vohlja naokoli. Je pa veliko težje narediti dober odpoklic s psom, ki na sprehodu ne počne drugega kot vohlja naokoli in si najde zabavo samo v okolici in ne pri vodniku.

Moja psica npr. paše v kategorijo psov, ki bi nonstop težili za delo... Pa sem jo naučila, da se "izklopi" in gre po svoje na sprehodu na ukaz. Pride pa najbolj srečna s sprehoda takrat, ko je sprehod vsaj 3/4 delovni... Okolica je v veliki večini dolgočasna .

[Lanabela]

No vidiš v tem je pa tudi glavna razlika. Našim je okolica zelo zanimiva, so samostojne,  izredno družabne tako do drugih psov kot do ljudi, so radovedne in stikljive, upajo se oddaljiti vendar ne iz vidne razdalje (kar je pozimi lahko 100m, ko je visoka trava in koruza pa par metrov. Tega, da so frej jih ni bilo treba naučiti, saj smatrajo da so frej vedno, kadar niso pod poveljem. In če se na sprehodu dela, se dela mogoče 10%. Jim je pa bilo treba postaviti zelo natančne meje in jih naučiti pravil vedenja, ki se jih morajo držati kadar niso pod poveljem. Kar je vsekakor bolj zahtevno od s trikci in priboljški naučenega vedenja. Jih pa potem ni treba klicat in dajat na povodec vselej, kadar se pojavi drug pes ali sprehajalec, niti ni treba imeti oči na pecljih kdaj se bo kje v daljavi pojavila srna. Ker točno vedo, kaj smejo in česa ne. Ni treba nositi polnih žepov priboljškov s seboj na sprehod. Za pravilno vedenje pa dobijo največjo možno nagrado - prostost.
Trikcev sicer znajo kar nekaj, tako za zabavo in za krepitev sodelovanja z vodnikom so super, vendar zelo redko uporabim za trikec vedenjski vzorec, ki ga psi potrebujejo za medsebojno komunikacijo, če že pa šele pri odraslem psu.

[Roxy]

No, edina težava, ki jo ima moja, je, da ji ne zaupam, da ne bo pozdravila kakšnega mimoidočega. Zato je takrat pod poveljem, sicer pa ne. Ampak s trikci to nima kaj dosti veze, je drugje problem. Tudi priboljškov ne rabim nujno s sabo, jih pa imam kadar nameravava delati. Nima težav s srnami, se ne oddaljuje iz vidnega polja, ne rabi nadomestnih vedenj za pozdravljanje z drugimi psi... Na sprehodu, kjer se ne dela, se pa dolgočasi, oz. se vidi po prihodu domov razlika v zadovoljstvu psa. Tudi, če vse igrače in priboljške pustim doma, delava vsaj iskanje palčk v gozdu. Prostosti pa jaz ne pojmujem kot nagrado, niti je ne ona, zanjo je nagrada delo. Prostost si pač lahko privošči, ker sem veliko dela vložila v odpoklic. V bistvu pa sploh ne zna kaj dosti trikcev . Pa meni je tudi dolgčas, če se na sprehodu samo sprehajam .

Za povprečnega lastnika je po mojem mnenju veliko bolje 100 trikcev, kot pa kužek, ki na sprehodu teka z drugimi kužki, za lastnika mu pa dol visi...

Aja še to, moja je tudi vedno frej kadar ni pod poveljem, oz. jaz temu rečem, počneš lako kar ti paše, dokler jaz nečesa ne prepovem. Razlika je samo v tem, da bi moja rada vedno nekaj z mano počela in ji je zato kdaj treba povedati naj se zabava brez mene... Ampak to ni samo posledica načina učenja, ampak izhaja iz nje same, je tak karakter...

[Lunette]

Da predstavim drugo skrajnost ''modernosti'' posodic s hrano. Hrana ali vsaj posoda s hrano nonstop na voljo.  Kompliciranje kake barve je, je še najmanjši problem Problem so potem psi, ki nonstop pričajujejo svoje (in če se le da to uveljavljajo) ali se ob hrani preseravajo.
Pod ''ne-modernost'' morda jaz smatram tudi to, da je posoda s hrano na voljo samo zelo kratek določen čas. Pač del redne rutine oz. doslednosti vodnika. Da psu ne pušča hrane kar naprej v posodi. Da ne omenjam, da je večji absurd predebel in/ali izbirčen pes, kot pes, ki večino obrokov dobi brez posode.
To, če si pa kdo psa potrjujeje samo in izključno v srepi pozornosti nase...pa žali bog, da dobi tako ogromne obroke ali da vodnik samo to pričakuje od psa Jaz tudi, če sm kdaj s katerim psom delala na cele obroke je bilo pofutranega tako hitro, da ni šans, da bi ga lahko potrjevala čist cel ljubi dan (madoniš kira vlka porcija bi to mogla bit ). Tako moji psi kljub v mladosti/začetku življenskih treningov  (danes pa samo še za zabavo ali učenje kakega novega trikca) futrani večinsko iz žepa znajo bit psi. Znajo bit precej daleč pred mano brez težav. Samostojnost ni problem. So pa odzivni na vse, kar si zaželim (niso pa nalepljeni name kot si kdo predstavlja). Tudi psica, ki v osnovi ni ješča (torej ni šans, da bi lahko imela v žepu tok hrane, kot bi lahko potrdila pravilnih odzivov).
Pa še to mislim, da je, kar en mici težko v današnjem tempu, psa imet tok ob sebi (oz res samo klikat klikat klikat...) da pes med drugim nima časa bit ''frej''.
Tudi menda je jasno, da kdaj pride obrok ''zastonj''. Nič narobe s tem tudi, če je to čisto vsak dan. A še vedno je lahko večinski delež porabljen namesto vseh možnih ''sladkarij''.

Pa še to je ena resnica, da pes za svojo prehrano ne-potrebuje posode  Poleg posode ali hrane ''iz žepa'' lahko preostanke obrokov naredimo še bolj zanimive, če jih postrežemo na bolj inovativne načine  Meni osebno je futranje psa iz posode tko pač...na hitro, ko ni časa ali je jedilnik tak, da drugač kot iz posode ne gre...ker nekega posebnega filinga ne vidim pri njih. Hrana se pokonzumira in to je to. Dobijo pa, kar žareče učke, ko pričakujejo nafilane Konge  Tam pa ista hrana kot prvo traja in jim je dejansko v veselje.
Opcij za psa razveseljevat v ''gurmanskih užitkih'' je toliko več kot samo ena brezvezna posoda 

Pa tudi tko je, da psi, ki rabijo samostojnost so bolj specifično šolani oz. namenjeni nekemu delu...povprečen ljubitelj, ki želi, da pa pes rajši biva z njemu kot pa s celotno okolico (samo z njemu ne), pa kaj dosti ne gre zgrešit, če psa en mal bolj navežejo nase. Se ne bojim, da bi bili toliko dosledni, da bi naklikali bolestno navezanost nase  Itak se pa hrana umika. Point katerega koli dela s psom, mar ne. Da se vedenje oblikuje, katero zna bit kasneje tudi čisto samostojno...samonagrajujoče.

[Lanabela]

Ma ne vem no, lahko da ste našle pravo mero, a briljantni od malega naklikani psi, ki so si vedno zaslužili vsak briket so vse prepogosto v svojem prostem času, kolikor ga imajo, kako naj se izrazim..."ubogi na duhu".
Seveda pa je futranje iz roke oziroma iz žepa ena od opcij, če se lastnik odloči za tak življenski slog. Meni se gravža. Pes dobi svoje redne obroke v posodo, so pa ti obroki tako veliki, da bi pes z veseljem pojedel še malo. Torej tolikšni, da se nikoli ne nažre do konca. Tisto malo kar manjka, si pa lahko zasluži.

[Lunette]

...a briljantni od malega naklikani psi...

No sej. Koliko povprečnih lastnikov, ki se s psi sicer ukvarja a ne stremijo k ''briljantno naklikanim'' bi uspelo z npr. 100-150g na dan ''preklikat'' psa?
Pa domnevam, da so med temi psi bolj ali manj psi vodnikov, ki že v štartu želijo specifično top npr. agi psa ali kaj podobnega. Morda tudi bolj specifične pasme, ki že tko rade veliko s pogledom fiksirajo.
Med hranjenjem iz žepa za ''vsak dan'' ali pa ekstremnim klikeraštvom je pa tolk razlike, da pravim, da je praktično nemogoče ''preklikat'' psa, da bi bil ''brez duše''. Bom rekla, da zna bit, da se tak povprečen ''začetnik'' na drugih področjih tolkrat pregreši, da lih komaj, da zbalanisra
Hranjenje iz žepa tudi za nekoga, ki ne dela s psom tako namensko kot npr. nekdo, ki ima vizijo psa izšolat (ali ima s tem že dovolj res dobrih izkušenj) je prednost, ker se večkrat na dan po malem spomnejo nekaj s psom počet. Ko maš enrakt vso hrano v žepu (ali večinsko) te bolj motivira psa 4-6x v celem dnevu učit neke vaje (sedi, čakaj, pridi...karkoli vsi radi mladiča naučijo), kot, če tega ni. Ma koliko lastnikov je res pridnih, pa psu gre iskat nagrado, se zraven spravi in celo kaj nauči - večrat dnevno, v različnih situacijah, v različnih okoljih, skozi najbolj ''nujno dobo''? Pa vse skupaj potem načrtno generalizira še zunaj, na sprehodu...Mogoče še nekaj tednov pol pa v času tahujš pasje pubrtete poslušamo/beremo ''dela to pa dela ono narobe pa vse je že znal''. Tisti, ki se že v štartu ''zavežejo'', da bojo hranili nekoliko več iz žepa kot iz posode pa vedno najdejo čas za preprosto delo s psom. Večkrat po malem, je še vedno bilo bolje, kot enkrat vsake kvatre na horuk.

[Lunette]

Razlika je samo v tem, da bi moja rada vedno nekaj z mano počela in ji je zato kdaj treba povedati naj se zabava brez mene... Ampak to ni samo posledica načina učenja, ampak izhaja iz nje same, je tak karakter...

Predvsem ogromno stvari izhaja iz ''osnove psa'', iz pasme... Moji tamali sicer je cel bit lajfa neki počet z mano. Pa ne vidim čist nobene razlike od prejšnje psice s katero pa od mladiča nisem z njo počela nič (kavč cucek). Potem šla čez rukncukn sistem in preklopila na kliker. Vseskozi je bila enako ''delajvaskupaj'' kot je tamala. Razlika je samo v tem, da sem s tamalo dosegla enako ali več v krajšem času, kar se vaj tiče. Kar se tiče njene ''navezanosti'' je pa dokaj pasemsko povezano.
Kar pa res ne pomeni, da se na sprehodu ne odlepi od mene (ali doma na vrtu/hiši). Del sprehoda ji je ''biti skupaj'', ker je to tudi del, kjer se zarad ceste ne sme oddaljevat. Ker ve, da se po polju ne teka. Ko so travniki (pokošeni seveda) ali pregledni kolovozi pa divja ko zmešana sama s sabo ali drugimi. Pobira si listke in jih meče v zrak. Palčke si meče sama. Umes normalno vohka in zaostaja ali prehiteva. Iz enga čist simpl razloga. Ko je bila majhna majhna (še zdj ni vlka ) je bila konstantno na res lahkem slednem. Pod kar je pomenilo - če si na povodcu ti je edina funkcija, da lepo hodiš pripeta. Ko si na slednem pa ne ''serješ bučk'', vse ostalo je dovoljeno v vseh oblikah (normalna socialna vedenja). Samostojnost na daljavo je prišla z obvladovanjem kulture v bližini. Kot pravim, mogoče to ni idealen trening samostojnosti psa reševalca. Za vse ostale ljubiteljske dejavnosti pa je začetno učenje pridnosti na daljavo in samostojnosti radius okoli 15-30m okoli vodnika povsem zadovoljiva. Z dobro utrjenimi osnovami pa se seveda zadeva podaljšuje.

[čara]

Ko imaš za sabo j$%#vetra (pardon izrazu)...Ti je sistem, da za hrano nekaj naredi zelo pri srcu in se nič ne buniš, če je pes nalepljen na tebe. Ali pa, da je nor na igračo in se ti dere v obraz in te priganja, da se z njim ukvarjaš. Blagoslov. Lažje shajam s tem, kot s psi, ki so sami sebi zadostni. Saj s časom kamot prideš do tega, da dobi polovico obroka v skledo, polovico-si ga pridela. Pri ultra požeruhih (veliko takih, ki so stradali) pa razni kongi, fire plugi, žoge za priboljške, wobler in tiste zanimive "slow down" posode.
Pa pri psih, ki jim je hrana največja nagrada...
Vsak pes si zasluži, da je zaposlen, vsak dan, da ni samo šnofljasti sprehodi in pa ležanje na kavču ter čohlanje. Morajo tudi možgani delat. Eni psi rabijo več dela, eni manj. Čisto vsak pa rabi mentalno stimulacijo.

Seveda je pa fajn, da si zna najti svojo zaposlitev (od čvekanja svojih igrač, do rolanja po travi, nabijanje krogov, igre s pasjimi prijatelji ali drugimi, šnoflanje po tleh)...Samo so psi, ki jim je treba to šnofanje prekinjat, pa omejevat, čim začne bolj živahno vohat (moja takrat navadno zavoha nekaj slastnega v smislu drekov, ostanki hrane).

[airedale10]

Ko imaš za sabo j$%#vetra (pardon izrazu)...Ti je sistem, da za hrano nekaj naredi zelo pri srcu in se nič ne buniš, če je pes nalepljen na tebe. Ali pa, da je nor na igračo in se ti dere v obraz in te priganja, da se z njim ukvarjaš. Blagoslov. Lažje shajam s tem, kot s psi, ki so sami sebi zadostni. Saj s časom kamot prideš do tega, da dobi polovico obroka v skledo, polovico-si ga pridela. Pri ultra požeruhih (veliko takih, ki so stradali) pa razni kongi, fire plugi, žoge za priboljške, wobler in tiste zanimive "slow down" posode.
Pa pri psih, ki jim je hrana največja nagrada...
Vsak pes si zasluži, da je zaposlen, vsak dan, da ni samo šnofljasti sprehodi in pa ležanje na kavču ter čohlanje. Morajo tudi možgani delat. Eni psi rabijo več dela, eni manj. Čisto vsak pa rabi mentalno stimulacijo.

Seveda je pa fajn, da si zna najti svojo zaposlitev (od čvekanja svojih igrač, do rolanja po travi, nabijanje krogov, igre s pasjimi prijatelji ali drugimi, šnoflanje po tleh)...Samo so psi, ki jim je treba to šnofanje prekinjat, pa omejevat, čim začne bolj živahno vohat (moja takrat navadno zavoha nekaj slastnega v smislu drekov, ostanki hrane).

En velik podpis. Ko bo moj enkrat tekel čez cel travnik za žogico in jo prinašal nazaj, namesto da bi šel za srno, ali pa ko bo tako zainteresiran za delo in bo buljil vame da ne bo opazil psa ki ga sovraži in je zraven njega, bo zame ogromen uspeh.
In se strinjam z Lunette.
Sem pa hotela samo povedati, da se mi res ne zdi tako pomembno, da je posoda vedno na istem kraju, vedno pes hranjen ob točni uri s točno določeno količino hrane (če ni res ekstra občutljiv seveda), meni se zdi najbolj praktično, da pes poje kar mu daš kjerkoli, tudi če ni ob točni uri, ne pa da imaš npr. potem na potovanju probleme s tem ker nimaš domače kuhinje in ne moreš psu dati ob določeni uri. Hranjenje iz roke pa uporabljam poleg že navedenih razlogov v glavnem iz enega čisto preprostega; imam zelo požrešnega jazbečarja, ki pa na dan zaradi svoje majhnosti ne poje veliko, nikakor pa se ne sme zrediti ker to ne bi dobro vplivalo na njegove tačke in hrbtenico. Zato če tako rad dela on, jaz pa tudi, raje porabim dnevno količino hrane za to, da kaj pametnega narediva in se kaj nauči, ter še bolj uživa, kot pa da bi mu jo vrgla v posodo in bi jo zmanjkalo v par sekundah, potem pa bi se nažrl različnih nezdravnih priboljškov, ki se jih pri trikcih porabi ogromno.

[Lunette]

...Pri ultra požeruhih (veliko takih, ki so stradali) pa razni kongi, fire plugi, žoge za priboljške, wobler in tiste zanimive "slow down" posode.
Pa pri psih, ki jim je hrana največja nagrada...

Slow down posoda vs. navadna je pri naših požeruhih pomenila razliko 10 sekund  iz navadne je šlo 250g briket v max 10sekundah. Iz slow down  pa v 20s. Ni fore pri naših. Iz konga pa 100g traja vsaj minuto. Pa znajo suhe brikete stresit ven BP. Primta ga na vrhu in obrneta s taveliko luknjo navzdol. Samo stimulacija in uživanje ob grickanju je pa neprecenljivo. Tako, da se kljub znanju, kako ga obrnat, poslužujeta cmokanja. 
Da ga pa zamažem s čim mehkim, eventuelno zmrznem...traja istih 100g lahko tudi po uro. Iz čistega felinga.
Poleg tega psica, ki ji hrana NI nagrada, to isto Ne-nagrado, cmoka s tahujš felingom iz konga  Ker je zaslužena oz pridelana, ne nastavljena.

Vsak pes si zasluži, da je zaposlen, vsak dan, da ni samo šnofljasti sprehodi in pa ležanje na kavču ter čohlanje. Morajo tudi možgani delat. Eni psi rabijo več dela, eni manj. Čisto vsak pa rabi mentalno stimulacijo.

Podpis!

Tole si še mislijo ne nekateri kako je pomembno. Imam sedaj doma seniorčka, ki je sicer skoraj celo življenje preživel ob učenju malenkosti, a ne tako intenzivnih. No bil mu je večinski bit lajfa -> biti pes. To ko si nekateri predstavljajo, da pes mora imet. Nekastriran samec, ki je valjda sprehode najbolj ''užil z vohkanjem''. No, danes pa možgančki počasi niso več čist ok (pasja demenca). In edino, kar mu res pomaga, je učenje in delo. Ne moreš verjamat kako pes oživi  Prve dobre rezultate na vseh področjih zdravja je pes pokazal že po 14 dneh intenzivnega trikcanja. Vključno z boljšim gibanjem in boljšo koordinacijo v prostoru.
Pa ne, da se mu drugač ni dogajalo. Še kako. Morda celo nekoliko več kot večini kavč psov. Ima pač multi pasjo družinico in dogajanja po pasje je vedno dovolj. A nikakor to ni nadomeščalo stimulacije možganov z delom/sodelovanjem.
Med tem, ko prejšnja psica, ki je pa dejansko možgane uporabljala in ta tadruga zdajšnja (se bliža enakim letom kot čisto starejši) je pa zgodba čisto drugačna. Obe sta vedno bili spodbujani k razmišljanju za sodelovanje. Razlika v ''brihtnosti'' je neverjetna. Za tamlajše sploh ne dvomim, da bodo v še boljši kondiciji na starost.

[Neyka]

Jaz bi samo dodala, da ni nujno, da pes zna miljon trikcev, da lahko poklikaš vso hrano

Moja zna menda en trikec in pol pa v štirih mesecih še ni dobila obroka v posodo. Ene parkrat sem ji nabasala Dog Pyramide in dala zastonj iz roke, ko me je čas preganjal, ona je bila pa lačna. Tudi če odštejem koliko hrane porabim za desensibilizacijo lahko še vedno, brez problema vso hrano porabim za odpoklic, hojo na popuščenem povodcu, lepo vedenje do drugih psov, lepo vedenje do ljudi, navajanje na dotike po celem telesu (tudi od tujcev), med česanjem itd. Res, da ko so te stvari enkrat naučene ne rabiš več toliko hrane, pa daš potem v skledo ali pa v konga, dog piramid... In res je tudi, da je psica (najboljverjetno) zaradi tega nagrajevanja nalimana name, ampak v tem trenutku je to boljša opcija, kot zoprn, težak pastirski pes, ki bi mi zganjal teror po vasi ali pa bil obsojen na povodec 24/7. Še vedno se pa zna poigrat z drugimi psi, šnofa po tleh, teče sem in tja, ampak pride na odpoklic, če pa je ne pokličem pride sama prečekirat, če je kaj zanjo ali pa se poigrava...

Načinov za učenje je MNOGO in vsak mora pač izbrati nekaj, kar njemu ugaja. Jaz si sploh ne predstavljam, kako bi isto stopnjo "ubogljivosti" dosegla brez takšnega načina hranjenja.

[Nika]

Jaz si sploh ne predstavljam, kako bi isto stopnjo "ubogljivosti" dosegla brez takšnega načina hranjenja.

Js bi pa pop****, če bi mogla za tako stopnjo ubogljivosti uporabljat le kliker in hrano  Pastirci verjetno ne palijo toliko na igro ne?

Men je bilo od samega začetka bistveno naučit zelo dober odpoklic, kar se lahko doseže le z dobrim odnosom človek - pes, kar se pri moji pasmi doseže z delom. In stranski produkt je pretirana navezanost na lastnika, ki je poleg tega še pasemsko pogojena in pes na sprehodu brez dela res zgleda mal ubogi na duhu, sploh če ni kaj pametnega za vohljat in se potem vleče kot megla s sklonjeno glavo in repom, cel zdolgočasen. Pa sem ga načrtno terala od sebe in "učila" uživanja na samem sprehodu, po tem ko sem ugotovila kako naliman name je ratal, ampak preprosto nič drugega ni tako zanimivo kot jaz. Poleg tega ni prav nič družaben ne do psov, ne do ljudi, radovednost sega pa do vohljanja v kirem žepu imam žogico. V štartu sem vedela le to, da je treba z njim ogromno delat na raznih področjih, da bo sprejemljiv za okolico in bi to vsekakor počela na drugačen način, če bi vnaprej vedela da mu navaden sprehod res ne bo všeč. Zdaj mava na vseh "linijah", kjer hodiva par placov ki so namenjeni interakciji, vmesna pot pa je namenjena vohljanju - in ta način se je izkazal za najboljšega, da mi pes ne teži stalno dejva neki počet. Je pa daleč od tega da bi bil naklikan ali hranjen iz roke, tega je pri nas zanemarljivo malo. Tko da veliko je odvisno od pasme in mislim, da pri bulčku ni strahu pred nesamostojnostjo ali pretirano navezanostjo.

[Neyka]

Ko je prišla ni bilo varjante za igro. Zdaj sva kar naštudirale, ne klasično vlečenje ampak vse sorte divjanja, metanja hrane, tudi tek za pisajočo igračo... Pa ful pali na božanje in cartanje. Kliker imam res samo za natančne stvari učit, drugače pa kar besedico JA, hrana je pa vsaj zaenkrat še obvezna, ker ji je top in mislim, da je misija nemogoče (ali pa vsaj težko) učit npr. hojo na popuščenem povodcu z igro, medtem ko je za odpoklic igra in cartanje top of. Pač različno, ampak od začetka pa ni bilo druge varjante kot hrana, ker je bilo to edino, kar jo je zanimalo.

Res je od pasme do pasme malo drugače, celo od psa do psa znotraj ene pasme.

[Lunette]

Em ...ne pozabit na ''življenske nagrade''. 
Če bi bilo hranjenje iz žepa ''problematično'' in ustvarilo pretirano navezane pse...ali da bi pomenilo, da pes nikoli nebi mogel brez nagrade ubogat...hja bi bilo pa res zakomplicirano, če bi to bilo res. Ker bi potem mogla jaz s sabo nosti od 3-5 torbic za celodnevne obroke, cel rukzak igrač in ene par klikerjev različnih zvokov, da bi shendlala od 3-5 živali hkrati na sprehodu 
Samo spontanost je treba zavit v načrtno delo z mladičem. Spontanost pa ni nedoslednost. 

[anck]

Pozdravljen! Tudi jaz sem bila stara 18let ko sem dobila svojo psičko pasme Staffordshire Bull Terrier, pa ji čisto nič ne fali. Imava narejen vp1, bbh, nekaj časa sva trenirali tudi za reševalca, je šampijon dveh držav, ima odprt šampijonat še drugih dveh držav. Je res cuker na kvadrat. To res nima veze z leti, pač pa s tem kaj ima kdo v glavi. Offtopic: Me pa zanima kje bo leglo v januarju? Namreč tudi jaz ga bom imela verjetno takrat (nismo še bili na UZ). Pa nisem še zasledila da bo kdo imel takrat. Lp, Ana